Agrokor je pred letom dni oddal zavezujočo ponudbo za nakup večinskega paketa delnic Mercatorja, njegov lastnik Ivica Todorić pa še danes nima zagotovljenega denarja za nakup največjega slovenskega trgovca. Doslej se mu je namreč z rusko banko VTB uspelo dogovoriti zgolj za najem 350-milijonskega posojila, ki pa še zdaleč ne zadošča za plačilo kupnine in zahtevane 225-milijonske dokapitalizacije Mercatorja.
Prav dokapitalizacija slovenskega trgovca, ki jo zahtevajo banke upnice, je bila tudi ključni argument, s katerim so lastniki Mercatorja februarja upravičili znižanje kupnine s 120 na 86 evrov za delnico. Toda aneks h kupoprodajni pogodbi razkriva, da dokapitalizacija presenetljivo sploh ni nikjer omenjena. To pomeni, da se je konzorcij največjih lastnikov Mercatorja s Pivovarno Laško in podržavljenima NLB ter NKBM na čelu v korist Agrokorju odpovedal tretjini kupnine brez ene same zaveze, da bo Todorić slovenskemu trgovcu sploh zagotovil dodaten kapital.
Prav temu pa naj bi se v Agrokorju zaradi težav pri zagotavljanju potrebnega denarja za nakup Mercatorja v zadnjem času poskušali izogniti in naj bi iskali načine, kako bi znižali višino zahtevane dokapitalizacije oziroma jo vsaj prestavili v prihodnost. Ali bodo banke upnice Mercatorja v to privolile, za zdaj še ni mogoče napovedati. Bi pa tovrstni dogovor vsekakor odprl vprašanje odškodninske odgovornosti uprav in nadzornih svetov NLB, NKBM, Banke Celje in Pivovarne Laško.
Lastniki molčijo in prelagajo odgovornost
Zakaj v kupoprodajno pogodbo niso vnesli določila, po katerem bi jim moral Agrokor nakazati višjo kupnino za delnice, če bi se z bankami morda dogovoril za nižjo dokapitalizacijo trgovca, nam člani prodajnega konzorcija niso pojasnili. Izognili so se tudi odgovoru na vprašanje, ali bodo v primeru znižanja ali odloka dokapitalizacije prevzeli odškodninsko odgovornost za nižjo iztrženo kupnino. V Banki Celje in NLB pod vodstvom Janka Medje so nas tako odpravili zgolj s kratkim pojasnilom, da konkretnih poslov ne komentirajo, v NKBM, kjer so prepričani, da so svoje interese ustrezno zavarovali, pa so nas napotili na konzorcij prodajalcev.
Predsednik uprave in nadzornega sveta Pivovarne Laško Dušan Zorko in Peter Groznik sta nam odgovorila zgolj, da postopek prodaje izvaja konzorcij, ki je tudi odgovoren za vsa pojasnila. Toda aneks, s katerim se je brez ene same zaveze o dokapitalizaciji kupnina za delnice Mercatorja znižala za tretjino, ni podpisal ING, temveč Zorko, nadzorni svet pa je posel potrdil. Prav tako so posel potrdili tudi nadzorniki NKBM pod vodstvom Petra Kukovice in nadzorni svet NLB, ki ga je tedaj še vodil France Arhar.
Agrokor sicer že skozi celotni prodajni postopek spretno izkorišča neprofesionalnost lastnikov, ki se jim vse do nedavnega ni zdelo vredno zahtevati eno samo dokazilo, da hrvaška skupina ima denar za prevzem slovenskega trgovca.
Todorić še kar išče manjkajoče milijone
Manj kot dva meseca pred skrajnim rokom, do katerega bi morala biti prodaja Mercatorja naposled zaključena, je tako Todorić še vedno v lovu za okoli 200 milijoni evrov. Tudi dogovor z EBRD, ki naj bi Agrokorju zagotovila manjkajoča sredstva, je za zdaj šele prazna obljuba. V Agrokorju so namreč lastnikom Mercatorja dostavili zgolj nezavezujoče pismo podpore EBRD in ne zavezujočega, kot so v tako pozni fazi prodajnega postopka pričakovali lastniki. Zaradi tega naj bi ING, ki za konzorcij največjih Mercatorjevih delničarjev vodi prodajo, hrvaški skupini že poslal tudi protestno pismo. V Agrokorju so namreč spretno zaobšli zahteve lastnikov po razkritju virov financiranja, saj so jim dostavili zgolj dokazila o zagotovljenih sredstvih za nakup Mercatorjevih delnic, ne pa tudi dokazil, da imajo denar za dokapitalizacijo trgovca. Da dogovor z EBRD še zdaleč ni potrjen, nakazujejo tudi informacije, da naj bi se v Agrokorju o financiranju še vedno dogovarjali tudi z VTB, Sberbank, Deutsche Bank, JP Morgan in UBS.
Od največjega tajkuna do največjega dolžnika
V Agrokorju so sicer že od vsega začetka poudarjali, da nameravajo Mercator prevzeti s kapitalom in ne s posojili, vendar jim je tudi te zaveze uspelo zaobiti. Posojilo VTB naj bi namreč najemal kar Todorić osebno in člani njegove družine, ki naj bi pri ruski banki v zameno zastavili svoje premoženje. Ta denar bi nato Todorić vložil v novoustanovljeno družbo, prek katere bi prevzel Mercator in ga nato združil s Konzumom.
S tem bi formalno izpolnil tudi zavezo, da bo Mercator prevzel s kapitalom, čeprav gre dejansko zgolj za dolg. Za Mercator, njegove dobavitelje, zaposlene in domačo prehrambno industrijo je to vsekakor veliko tveganje. Zgolj za plačilo obresti bi morala namreč družina Todorić VTB na leto plačati med 15 in 30 milijoni evrov, ki bi jih zagotovo prevalila na združenega trgovca. To pa ob dodatnih obrestih, ki jih bo moral za milijardo evrov posojil plačati Mercator, ni zanemarljivo. Po neuradnih informacijah bi moral namreč Mercator – če bi ga Agrokor prevzel – bankam plačevati za odstotek višjo obrestno mero od tiste, za katero se je z bankami (v primeru, da do prevzema ne pride) dogovorila uprava slovenskega trgovca. Na letni ravni bi morali v Mercatorju za plačilo dodatnih obresti nameniti okoli devet milijonov evrov oziroma toliko kot za letne plače okoli 600 zaposlenih.
V igri še vedno tudi ključni dobavitelji
Že več tednov se med potencialnimi Agrokorjevimi financerji poleg tujih bank in EBRD omenjajo tudi nekateri večji Agrokorjevi dobavitelji in poslovni partnerji, na čelu z rovinjsko Adris Grupo Anteja Vlahovića, Podravko, skupino Franck, Zvečevim Zdravka Alvirja, Stanić Grupo in srbsko skupino MK Group Miodraga Kostića. Večina omenjenih podjetij je v zadnjem času že imela pomembno vlogo pri razdolževanju Skupine Agrokor. Podravka je namreč pred kratkim od Pik Vrbovec odkupila proizvodnjo paštet in konzerviranega mesa, Stanić Grupa pa linijo sadnih sokov Juicy, polnilnico sokov v Jastrebarskem in družbo Sarajevski kiseljak. Adris Grupa naj bi na drugi strani že pred letom dni Todoriću pomagala zbrati tudi denar za delno izplačilo EBRD, ki je za svoj nekaj več kot 4-odstotni delež Agrokorja iztržila kar okoli sto milijonov evrov. Sodelovanje MK Group pri prevzemu Mercatorja prav tako ne preseneča, saj Kostić že dlje časa javno poudarja željo po povezovanju največjih prehrambnih in trgovskih podjetij na Balkanu. Kostića bi vsekakor utegnila zanimati zlasti Mercatorjeva Pekarna Grosuplje, ki bi lahko odkupila velik del pšenice, ki jo proizvedejo njegova podjetja.
A tudi če bi Todoriću naposled uspelo zbrati denar za nakup Mercatorja, se mora o prevzemu še vedno dogovoriti z bankami upnicami slovenskega trgovca. Načelni dogovor z največjimi šestimi bankami so v Agrokorju sicer že sklenili, vendar pa morajo zdaj najkasneje do konca maja prepričati skoraj 50 bank z najmanj 95 odstotki terjatev. To bo v manj kot mesecu dni le stežka izvedljivo. Nekaterim bankam bo odločitev o reprogramu posojil brez dvoma otežila prevelika skupna izpostavljenost. Trenutno namreč Mercator in Skupino Agrokor obravnavajo kot dva ločena komitenta, po prevzemu pa bi šlo dejansko za enega.
