V prihodnjih dneh naj bi bilo dokončno jasno, ali bo odločitev o usodi slovenskega dela projekta Južni tok padla ob napovedanem decembrskem obisku predsednice vlade Alenke Bratušek v Moskvi, in če bo, kakšna bo. Po informacijah iz več virov naj bi namreč Rusija in Gazprom v zadnjih tednih okrepila diplomatski in lobistični pritisk na Slovenijo. Od vlade naj bi zahtevala jasno opredelitev do nadaljevanja projekta.
Ta je po oceni ruske strani leto dni po podpisu sklepa o končni investicijski odločitvi obtičal na mrtvi točki. V Moskvi, kjer se že pripravljajo na polaganje cevi pod Črnim morjem, tako želijo od vrha slovenske politike slišati jasno zagotovilo, da bo Slovenija začela gradnjo plinovoda na svojem ozemlju. In to ne glede na to, da temu pod pogoji, ki jih zahteva Gazprom, nasprotujejo v Bruslju. V nasprotnem primeru naj bi bili v energetskem velikanu, ki velja za podaljšano roko Kremlja, dolgoročno pripravljeni celo na umik iz slovenskega dela projekta. Plinovod Južni tok bi tako iz Madžarske do Italije zelo verjetno povezali prek Avstrije, ki je sicer pred dvema letoma zaradi zapletov v pogovorih z Moskvo začasno izpadla iz projekta, in tamkajšnjega plinskega vozlišča Baumgarten.
Kot smo izvedeli, naj bi ruska stran jasen »da« za nadaljevanje projekta želela slišati ob prihajajočem decembrskem obisku Bratuškove v Moskvi. Tam naj bi se po prvotnih načrtih srečala tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Iz kabineta predsednice vlade nam v dveh dneh niso odgovorili na vprašanje, ali in kdaj bo Bratuškova potovala v Moskvo. Prav tako niso pojasnili, kakšno bo stališče Slovenije do plinovoda, ki ga bo tam predstavila premierka. Bratuškova se je sicer s predsednikom upravnega odbora Gazproma Aleksejem Millerjem srečala že konec aprila. Takrat mu je zatrdila, da Slovenija tudi pod njeno vlado ostaja naklonjena projektu. A tokrat naj bi ruska stran od nje želela slišati »močnejša« zagotovila.
Že večkrat smo poročali, da je kamen spotike med slovensko in rusko stranjo povezan z različnim dojemanjem evropske plinske direktive iz leta 2009. Ta med drugim določa, da morajo lastniki plinovodne infrastrukture na območju EU (v slovenskem primeru torej podjetje Južni tok Slovenija, ki sta ga za gradnjo Južnega toka ustanovila Gazprom in družba Plinovodi) dostop do nje pod preglednimi pogoji omogočiti tudi preostalim igralcem na trgu. Temu nasprotujejo v Gazpromu. Po njihovem mnenju bi prost dostop do plinovoda porušil ekonomiko naložbe in ogrozil visoke tržne deleže, ki jih ima družba v posameznih državah.
Čeprav evropska direktiva dopušča možnost, da lahko lastnik plinovoda vnaprej zaprosi za status izjeme, v Moskvi v tem vidijo nepotrebno zavlačevanje. V Gazpromu tako želijo, da bi Slovenija začela graditi plinovod in naknadno zanj pridobila certifikat za operaterja, ki bi ga odobrila nacionalna agencija za energijo.
A tudi v Sloveniji, ki je tako očitno postala ena pomembnejših figur na energetski šahovnici med Rusijo in evropsko komisijo, so mnenja različna. V Plinovodih, ki jih vodi Marjan Eberlinc, so bili do zdaj močno naklonjeni strogemu spoštovanju zakonodaje EU, skoraj vso energijo pa so do zdaj namenjali umeščanju dela trase v prostor. Nekoliko drugačno, bolj »prilagodljivo« stališče v odnosu do Rusov naj bi po neuradnih informacijah zagovarjal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. To je že pred meseci sprožilo govorice o možni Eberlinčevi zamenjavi. Spomnimo, Omerzel je konec oktobra obiskal Moskvo in se tam srečal tudi s prvim možem Gazproma Aleksejem Millerjem. Sestanek, na katerem Eberlinca ni bilo, mu je uredil prokurist podjetja Comita Aljoša Ivančič, ki Gazpromu že več let odpira vrata v Sloveniji. Omerzel je takrat za Dnevnik povedal, da bo Slovenija spoštovala zakonodajo EU, a hkrati poudaril, da je Gazprom pomembni tuji vlagatelj.
