Zdaj je tudi uradno: plinovod Južni tok bo Madžarsko in Italijo od leta 2018 povezoval prek Avstrije, njegova zmogljivost na tej trasi pa bo znašala 32 milijard kubičnih metrov. Da je dogovor, ki sta ga podpisala Gazprom in OMV, s trase plinovoda zelo verjetno izrinil Slovenijo, zdaj posredno priznavajo tudi v vladi. »Družbo Plinovodi bomo najprej prosili za pojasnila. Potem pa bomo videli, kaj in kako naprej,« je za Dnevnik dejal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Novico pa je kot »neprijetno« označil tudi direktor Plinovodov Marjan Eberlinc.
»Kar nas najbolj preseneča, so količine dobavljenega plina, o katerih sta se dogovorili ruska in avstrijska stran. Zmogljivosti, ki jih načrtujejo, so zelo velike,« je dogovor Gazprom-OMV komentiral Omerzel. S tem je posredno potrdil, da je gradnja dela plinovoda prek Slovenije pod velikim vprašajem. Težko je namreč verjeti, da se bo Gazprom po tem, ko se je z Avstrijci dogovoril o dobavi 32 milijard kubičnih metrov plina, še resneje zanimal za gradnjo milijarde evrov vredne vzporedne slovenske trase, katere zmogljivost bi znašala 25 milijard kubičnih metrov. Sloveniji ne gredo v prid tudi za zdaj neuradne informacije, da so se do sodelovanja v projektu Južni tok ohladili v Italiji, po prvotnih načrtih končni postaji plinovoda, ki bi v Evropo prek Črnega morja, Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije dobavil zemeljski plin iz nahajališč v Sibiriji. Četudi te informacije niso zgolj taktične »bombice« Rima in Moskve (Gazprom je pred kratkim italijanskemu Eniju oddal 400-milijonski posel pri polaganju cevi pod Črnim morjem), ima lahko naša država razlog za skrb. V tem primeru bo namreč edini interes Gazproma, kako dobaviti plin do vozlišča v avstrijskem Baumgartnu, od koder bi ga lahko dobavljal v druge države srednje in zahodne Evrope.
»Z našimi ruskimi partnerji, družbo Gazprom, imamo podpisane zaveze in več dokumentov, aktivnosti pri projektu tečejo dalje in skladno z medsebojno usklajenimi terminskimi načrti,« je zadnje dogajanje komentiral Eberlinc. Prvi mož Plinovodov »verjame, da bo Gazprom izpolnil zaveze, za katere smo se že dogovorili v končni investicijski odločitvi (FID) o gradnji zahtevnega in kompleksnega projekta plinovoda Južni tok prek Slovenije«. A o tem, da drugače očitno menijo v Moskvi, govori podatek, da so v Plinovodih za podpis dogovora Gazprom-OMV izvedeli iz medijev. To je potrdil tudi Eberlinc: »O zadnjih dogajanjih bomo obvestili tudi vlado.« Predsednik nadzornega sveta Plinovodov Rok Vodnik izjav ni želel dajati.
Za zdaj je ključno vprašanje, ali in kako bo morebitni uradni izpad Slovenije iz projekta na srednji rok vplival na politično-gospodarske odnose naše države z Rusijo, predvsem v energetiki. Ne gre namreč pozabiti, da je Gazprom ključni dobavitelj Geoplina. Na hladnem je tudi napovedana poslovna konferenca za slovenska podjetja, ki delujejo v Rusiji. O njej sta se že lani v Moskvi pogovarjala Omerzel in ruski minister za komunikacije in množične medije Nikolaj Nikiforov. Konferenca je bila prvotno napovedana za marec, a je bila preložena. Uradno zaradi ukrajinske krize, ki pa nekaterih članic EU (v tem primeru Avstrije) očitno ne moti pri poglabljanju odnosov z Rusijo.
