Današnja seja vlade bo v veliki meri namenjena borbi proti sivi ekonomiji. Poleg novega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter zakona o inšpekcijskem nadzoru bo vlada predvidoma odločala o ukinitvi izdajanja paragonskih blokov in omejitvah plačevanja z gotovino. Pomemben del razprave bo namenjen morebitni uvedbi davčnih blagajn. Ali bodo te naposled uvedene, včeraj še ni bilo zagotovo znano.
V največji meri so se dileme pojavljale zaradi »previsokih« stroškov nakupa davčnih blagajn. S temi argumenti naj bi nasprotniki uvedbe davčnih blagajn, med drugim iz Obrtne zbornice Slovenije (OZS), naposled prepričali tudi nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča, da je že pripravljeni zakon svojega predhodnika Franceta Križaniča pospravil v predal. Takšna odločitev je po zatrjevanju naših virov takrat predstavljala hudo razočaranje za številne zaposlene na Dursu. Vlada Janeza Janše je kasneje sprejela alternativno rešitev. Ta od julija letos podjetjem in samostojnim podjetnikom preprečuje brisanje in popravljanje izdanih računov. Toda eden od poznavalcev razmer, ki je želel ostati neimenovan, je opozoril, da so do julija posamezniki lahko sami popravljali dnevne račune, ko pa so jim izdelovalci računalniških programov zaradi zagroženih visokih kazni to onemogočili, so začeli za takšne »podvige« najemati računalniške strokovnjake.
Argument, da bi nakup davčnih blagajn, ki bi imele neposredno povezavo s strežniki davčnih uprav, za marsikoga pomenil previsok strošek, po ocenah strokovnjakov ne zdrži resne presoje. Na Hrvaškem, kjer so davčne blagajne uvedli na začetku letošnjega leta, stane potrebna oprema okoli 200 evrov. Kot je pojasnil lastnik in direktor podjetja Microgramm Samo Hrvatin, je za ta denar možno dobiti 10-palični tablični računalnik z operacijskim sistemom android, tiskalnik in program. Za stranke, s katerimi ima Microgramm sklenjene redne vzdrževalne pogodbe, uvedba davčnih blagajn ne bo predstavljala nobenega stroška. Za tiste, ki takšnih pogodb nimajo sklenjenih, bo nova verzija programa stala od 200 do 300 evrov. Tisti, ki zdaj uporabljajo registrske blagajne in paragonske bloke, pa bodo morali za nakup malo boljšega računalnika, tiskalnika in programske opreme odšteti slabih tisoč evrov.
Tudi julija uvedena rešitev, ki ostro sankcionira brisanje oziroma popravljanje izdanih računov, je omogočila, da je država pobrala več davkov. V gostinstvu se je v tretjem kvartalu letošnjega leta neto učinek davka na dodano vrednost zaradi več prijavljenih prihodkov zvišal za četrtino oziroma 2,4 milijona evrov. Nekateri davčni zavezanci so v obravnavanem obdobju prijavili za kar 200 odstotkov več prihodkov. Toda pri tem se zastavlja vprašanje, kakšen bi bil kumulativni učinek pobranih davkov v primeru uvedbe davčnih blagajn. Na Hrvaškem je ogromen, država pa je z učinki zelo zadovoljna. Čeprav je možno slišati, da so Hrvati še veliko bolj kot Slovenci izigravali državo in da podatki sosednje države s Slovenijo niso primerljivi, je dejstvo, da bi davčne blagajne skrčile manevrski prostor za razne mahinacije.
