Vse kaže, da se nekdanjemu direktorju Elesa Milanu Jevšenaku, ki ga je nadzorni svet družbe – takrat ga je vodila še Mojca Šircelj – krivdno razrešil v začetku februarja, obeta odpravnina.

V uredništvu Dnevnika smo namreč pridobili poročilo o ugotovitvah dogovorjenih postopkov pri gradnji daljnovoda Beričevo–Krško, ki ga je junija letos pripravila revizijska hiša ABC Revizija. Pripravo dokumenta ji je naročila revizijska komisija tedanjih nadzornikov Elesa, ki so očitno želeli po Jevšenakovi razrešitvi naknadno pridobiti zunanje pritrdilno mnenje. A poročilo je, kot je mogoče razbrati, vse prej kot to. Kot enega od sklepov tako avtorji navajajo, da so bili vodstveni in kontrolni postopki pri gradnji daljnovoda, ki je »odnesla« Jevšenaka, »s strani Elesa ustrezni«.

Navedeno zelo verjetno pomeni, da so nekdanji nadzorniki Elesa, med katerimi je bil tudi aktualni zastopnik družbe Janez Hrovat, bržčas ostali brez ključnega argumenta, ki bi podkrepil njihov sklep o Jevšenakovi razrešitvi. To močno povečuje možnost, da bo Jevšenaku, ki je že marca zoper Eles vložil tožbo, s katero zahteva izplačilo odpravnine, na sodišču uspelo zmagati. V tem primeru bi mu moral Eles plačati za najmanj 60.000 evrov dodatnih stroškov. Jevšenak včeraj za pojasnila ni bil dosegljiv. Nadzorniki so sicer v sklepu o razrešitvi kot razlog za Jevšenakov odpoklic navedli »nesposobnost«, ki so jo šele v obrazložitvi nadgradili s »hujšimi kršitvami zakona«. Te razloge je Jevšenak, ki ga je takrat nasledil Vitoslav Türk, danes še vedno eden od štirih Hrovatovih namestnikov, takrat označil kot »privlečene za lase«.

Kaj so torej temeljne ugotovitve poročila? Kot so zapisali revizorji, je bilo za Elesove težave pri daljnovodu v največji meri krivo pomanjkljivo delo in poročanje vodje projekta ter nadzornikov posameznih del. Res je, da poročilo ugotavlja »negospodarno ravnanje« pri predplačilih glavnemu izvajalcu del (hrvaškemu Dalekovodu) v višini 5,2 milijona evrov. Toda v istem stavku avtorji dodajajo, da so njegove posledice že odstranjene. Ker je Eles že jeseni 2012 Dalekovodu ustavil nadaljnja plačila, naj bi se omenjeni znesek izravnal pri delih, ki jih je hrvaška družba opravila po tem datumu.

Revizija sicer ni iskala odgovora na ključno vprašanje, kako je Dalekovod, ki je imel že lansko jesen več kot 300 milijonov evrov dolgov, junija 2011 (ob podpisu pogodbe o gradnji) Eles uspel prepričati, da nima neporavnanih zapadlih obveznosti. Prav tako ni preverjala pravilnosti Jevšenakove odločitve, da Eles v začetku leta kljub napakam in zamudam pri gradnji ni prekinil pogodbe z Dalekovodom. Revizorji so poudarili le, da tudi prisilna poravnava Dalekovoda Elesu ne bi povzročila škode in da je ta lahko razlog za prekinitev pogodbe, ni pa to nujno.

Navedeno vnaša dodatno zmedo v dogajanja na Elesu, ki je domala celotno leto 2013 brez direktorja s polnimi pooblastili. Čeprav se mandat začasnemu vršilcu dolžnosti zastopnika Elesa Janezu Hrovatu, ki je po izbruhu afere s črno gradnjo na čelu družbe zamenjal Türka, izteče že čez dober mesec dni, o razpisu za novega direktorja družbe še vedno ni sledu. Hrovat včeraj ni želel dajati izjav. Iz virov blizu Elesa pa je mogoče slišati, da je začasni zastopnik, ki ga je k čimprejšnji objavi razpisa zavezoval že sklep nekdanjih nadzornikov, z njim počakal zaradi nedavne zamenjave nadzornega sveta Elesa. Ta naj bi v novi sestavi (v njem sedijo Marjan Ravnikar, Igor Maher, Milan Krajnik in Matevž Marc) o razpisu razpravljal tudi na današnji seji.