Jeklarske družbe so se znašle v težkih časih. Zaradi prenasičenosti na trgu je pritisk na znižanje cen vse večji. Tudi zato se zna zgoditi, da bo morda že v kratkem kdo od svetovnih jeklarskih velikanov pod bremenom krize pokleknil.
»Vsi največji jeklarji čakajo, kdo od njih bo prvi omagal,« zatrjuje predsednik uprave družbe Štore Steel Marjan Mačkošek. Tudi zato so se nekatere države jeklarjem odločile pomagati. Zaradi groženj ameriške jeklarske družbe U. S. Steel, da se bo umaknila iz Košic, je slovaški predsednik vlade takoj odpotoval v ZDA in obljubil, da družbi pet let ne bo treba vlagati v ekologijo. Tudi madžarska vlada je preigravala možnost, da bi od največjega ukrajinskega jeklarja ISD ponovno odkupila madžarsko jeklarsko družbo ISD Dunaferr, ki zaposluje okoli 7500 delavcev. Medtem ko so v Franciji razmišljali celo o začasni nacionalizaciji tamkajšnjih tovarn jeklarskih multinacionalk, če bi se te odločile za njihovo zaprtje, pa nemška vlada jeklarskim podjetjem subvencionira stroške električne energije. »In potem marsikdo pričakuje, da bodo slovenska podjetja konkurirala nemškim, ki imajo z električno energijo od 30 do 40 odstotkov nižje stroške od slovenskih,« je opozoril Mačkošek. Ob tem je dodal, da ameriška podjetja za električno energijo plačujejo od tri- do štirikrat manj od evropskih. Cene energije se v ZDA znižujejo predvsem zaradi vse bolj razširjenega hidravličnega frakturiranja pri črpanju nafte in plina.
Proizvodnja na Kitajskem raste, drugod pada
Tudi predsednik uprave in največji lastnik druge največje ruske jeklarske družbe Severstal Aleksej Mordašov je v nedavnem pogovoru za časnik The Financial Times dejal, da se bodo morale globalne jeklarske zmogljivosti znižati: »Presežne proizvodne zmogljivosti jekla postajajo resen globalni problem. Če se težave ne bodo rešile, bi se lahko znašli v podobni krizi, kot smo ji bili priča pred deset ali petnajst leti. Takrat je ena od štirih jeklarskih družb v ZDA zaključila v stečaju.« Po njegovi oceni bi bile izgube jeklarskih družb bistveno nižje, če bi se največje države proizvajalke jekla in družbe kartelno dogovorile o znižanju proizvodnje, kot pa če bo svoje naredil trg. Za razliko od številnih drugih evropskih in ameriških izgubarskih jeklarskih družb Severstal lastniško obvladuje rudnike železa in koksa, kar mu omogoča dobičkonosno poslovanje tudi v težjih časih. Tako kot Severstal ima tudi ruska jeklarska skupina Koks v lasti številne rudnike. Njeni lastniki – družina Zubicki – obvladujejo dobrih 70 odstotkov družbe SIJ – Slovenska industrija jekla (Sij).
Po podatkih svetovnega jeklarskega združenja (World Steel Association) se je proizvodnja jekla po svetu lani v primerjavi z letom 2012 zvišala za 3,5 odstotka, na 1607 milijonov ton. Okrepila se je predvsem v Aziji (za šest odstotkov) in na Bližnjem vzhodu, medtem ko se je v ostalih delih sveta znižala. Najbolj je rasla Kitajska. Tam so lani izdelali 779 milijonov ton jekla. To na letni ravni predstavlja rast v višini 7,5 odstotka, kar je približno enako gospodarski rasti na Kitajskem. Z lani pridelanimi količinami jekla se je delež Kitajske v globalni proizvodnji jekla zvišal s 46,7 na 48,5 odstotka. Kitajska je tudi največji izvoznik jekla, na tujih trgih pa ga proda za dobrih 50 milijonov ton. »Številne jeklarne na Kitajskem so zastarele in energetsko potratne. Dodatno težavo bo predstavljalo, da vedno več kupcev iz Evrope zahteva dobavo jekla v zadnjem hipu, neposredno na tekoči trak,« je dejal Mačkošek.
Kraljič: Svetla prihodnost za visokokakovostna jekla
Lani je 3,1-odstotno rast proizvodnje jekla zabeležila tudi Japonska, druga največja svetovna proizvajalka jekla. Nasprotno so v ZDA lani zabeležili dvoodstotni padec proizvodnje (na 87 milijonov ton). ZDA letno uvozijo okoli trideset milijonov ton jekla, kar jih med uvozniki uvršča na prvo mesto. »Američani v jeklarne niso vlagali od druge svetovne vojne dalje. Ker so se zdaj začeli zavedati, da je jeklo strateška surovina, država jeklarsko industrijo subvencionira,« je poudaril Mačkošek.
Po podatkih evropskega jeklarskega združenja Eurofer se je proizvodnja jekla v Evropi lani znižala za 1,8 odstotka. Pri tem je bila poraba v gradbeništvu nižja za 2,9 odstotka, v strojegradnji pa za 3,6 odstotka. Po dveh letih pa se je v zadnjem četrtletju lanskega leta proizvodnja jekla na stari celini začela zviševati (za 1,6 odstotka), po napovedih naj bi se letos zvišala za 2,5 odstotka (v gradbeništvu za 1,3 odstotka), prihodnje leto pa je predvidena rast v višini 3,3 odstotka. Nekdanji direktor svetovalne družbe McKinsey & Company Peter Kraljič, ki je tudi član nadzornega sveta Severstala, svetlo prihodnost napoveduje predvsem tistim družbam, ki proizvajajo visokokakovostna jekla. Kljub znakom, da se bo povpraševanje po jeklu začelo zviševati, se to še ne odraža na ravneh prodajnih cen. »Nasprotno, pritisk na cene se še nadaljuje,« so opozorili na Siju.
V Štorah preložili naložbo, Siju padajo prihodki
Medtem ko se je proizvodnja jekla v Evropi lani znižala, je družba Štore Steel lani proizvodne zmogljivosti zvišala za osem odstotkov, na 126 tisoč ton, prihodke pa za slabih pet odstotkov. Koliko je znašal čisti poslovni izid, še ni znano. Družba je sicer leta 2012 dosegla 100 milijonov evrov prihodkov, pri čemer je izguba znašala 1,7 milijona evrov. Letos so nameravali deset milijonov evrov vložiti v napravo, ki omogoča spreminjanje agregatnega stanja jekla. Toda ker imajo pri bankah težave s pridobivanjem svežih virov, so naložbo preložili za eno leto, na konec prihodnjega leta.
V SIJ so pojasnili, da so se konsolidirani prihodki lani po oceni znižali za devet odstotkov (leta 2012 so znašali 732 milijonov evrov). Na tujih trgih je Skupina SIJ, ki med drugimi vključuje tudi družbi Acroni in Metal Ravne, prodala skoraj 90 odstotkov proizvodnje, pri čemer glavni kupci prihajajo iz EU.
