Javnofinančni primanjkljaj je znašal 851 milijonov evrov ali 10,4 odstotka BDP, kar je bistveno več kot v prvem četrtletju lani, ko je bil primanjkljaj ocenjen na 454 milijonov evrov ali 5,3 odstotka BDP.
Prvi razlog za velik porast primanjkljaja je dokapitalizacija Nove Ljubljanske banke (NLB) s pretvorbo pogojno zamenljivih obveznic v vrednosti 320 milijonov evrov.
Dokapitalizacija Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), prav tako s pretvorbo tovrstnih obveznic in v vrednosti 100 milijonov evrov, bo prikazana v drugem četrtletju letos. V drugem četrtletju bo vknjižena dodatna dokapitalizacija NLB, in sicer v višini 11 milijonov evrov - pri tem gre za natečene obresti co-co obveznic, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Andrej Flajs iz sektorja za makroekonomske statistike.
Brez dokapitalizacije NLB je javnofinančni primanjkljaj ocenjen na 531 milijonov evrov ali 6,5 odstotka BDP, vendar je to še vedno za 1,2 odstotne točke več kot v prvem četrtletju leto prej.
"Položaj javnih financ se je poslabšal, tako kot je padel BDP. Temeljna značilnost je nominalno skrčenje prihodkov," je dejal Flajs.
Razlog je nominalno zmanjšanje skupnih prihodkov države, in sicer s 3,795 milijarde evrov v prvem četrtletju 2012 na 3,636 milijarde evrov ali za 4,2 odstotka. Ob tem so se skupni izdatki v enaki primerjavi skrčili le za 1,9 odstotka (brez dokapitalizacije NLB).
Tudi na letni ravni (kot vsota zadnjih štirih četrtletij) se je primanjkljaj povečal s štirih odstotkov BDP v lanskem letu na 5,2 odstotka BDP v prvem četrtletju letos (brez dokapitalizacije NLB na 4,3 % BDP).
Med pomembnejšimi kategorijami prihodkov so se v prvem četrtletju letos v primerjavi s prvim četrtletjem lani nominalno najbolj skrčili prihodki od davkov (za 4,1 odstotka) in tudi prihodki od socialnih prispevkov (za 4,9 odstotka).
"Robustno krčenje izdatkov v lanskem letu je zmanjšalo domače trošenje, nato se je zmanjšal BDP, zmanjšala se je aktivnost in zmanjšali so se prihodki," je dejal Flajs.
Druga značilnost je povečanje izdatkov za obresti. Ti so se v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani nominalno povečali za 7,5 odstotka.
Zmanjšujejo pa se izdatki za bruto investicije (za 8,8 odstotka), sredstva za zaposlene (za 5,9 odstotka), tekoče nabave blaga in storitev (za 4,2 odstotka) in izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi (za 1,4 odstotka).
Primarni primanjkljaj (skupni primanjkljaj brez stroškov finančne krize in servisiranja dolga) je ocenjen na 329 milijonov evrov ali štiri odstotke BDP, kar je za 0,9 odstotne točke več kot v prvem četrtletju lani, ko je primarni primanjkljaj znašal 265 milijonov EUR ali 3,1 odstotka BDP. Primarni primanjkljaj v letu 2012 je ocenjen na 609 milijonov evrov ali 1,7 odstotka BDP.
Ključno vprašanje bo, kako preiti v primarni presežek, pravi Flajs in dodaja, da je imela Slovenija v zadnjem četrtletju lani prvič po dolgem času primarni presežek (0,3 odstotka BDP).
"Prva sanacija naših financ bo, ko bomo prešli v primarni presežek," je dejal Flajs. Ocenjuje, da se bo primarni primanjkljaj letos z lanskih 1,7 odstotka povečal na 2,5 odstotka BDP.
Javni dolg je konec prvega četrtletja znašal 19,121 milijarde evrov, kar je 68 milijonov evrov manj kot konec lanskega leta, ko je znašal 19,189 milijarde evrov. Zaradi padca BDP pa se je relativni delež konsolidiranega bruto dolga države zvišal, s 54,1 odstotka BDP konec lanskega leta na 54,5 odstotka BDP ob koncu prvega četrtletja letos.
Dolg centralne države se je znižal, in sicer z 18,606 milijarde evrov konec lanskega leta na 18,530 milijarde evrov konec prvega četrtletja letos.
Surs: Siva ekonomija v letu 2010 znašala 8,3 odstotka BDP
Siva ekonomija v Sloveniji, merjena z dodano vrednostjo, je leta 2010 znašala 2,855 milijarde evrov oz. 8,3 odstotka BDP, ocenjuje Statistični urad RS (Surs). Celotni popravki zajetja v BDP so leta 2010 znašali 3,472 milijarde evrov ali 9,8 odstotka BDP.
V uradni oceni vrednosti BDP Slovenije so vključene vse dejavnosti, vključno s tistimi, ki sicer niso zajete v statističnih ali administrativnih evidencah in jih zato ocenijo s posrednimi metodami. Vključeni so torej tudi vsi popravki za polno zajetje.
Celotni popravki zajetja v BDP so leta 2010 znašali 3,472 milijarde evrov, kar predstavlja 9,8 odstotka BDP. Največji delež predstavlja napačno poročanje, ki zajema 36,2 odstotka vseh popravkov.
Napačno poročanje in izogibanje registraciji sta glavna tipa nezajetja podatkov, ki sta zanimiva s stališča utaje davkov. Pojem sive ekonomije se v Sloveniji skoraj brez izjeme navezuje na davčne utaje oziroma na tisti del gospodarskih aktivnosti, za katere subjekti ne plačujejo davkov in prispevkov, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejala generalna direktorica statističnega urada Irena Križman.
Omenjena tipa nezajetja podatkov - enote, ki se deloma ali v celoti izognejo registraciji, in enote, ki namerno napačno poročajo - znašata 3,6 odstotka BDP oziroma 1,308 milijarde evrov.
Pri enotah, ki se deloma ali v celoti izognejo registraciji, gre za delo na črno. Med drugim gre za dejavnosti oddajanja sob (za kratek čas v turizmu), prevozov s taksijem, inštruiranje dijakov in študentov na domu, alternativne zdravilske dejavnosti ter varstvo otrok in podobne gospodinjske storitve na domu.
Podatek Surs o sivi ekonomiji je za polovico nižji od akademske ocene
Popravki so narejeni posredno, na podlagi ocene števila oseb, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, ter drugih relevantnih kazalcev (npr. število prenočitev). Ocena za leto 2010 kaže, da ta popravek zajetja predstavlja 0,1 odstotka BDP oz. 50,2 milijona evrov.
Pri enotah, ki namerno napačno poročajo, gre za uradno registrirana podjetja, ki v svojih računovodskih izkazih prikazujejo nižje prihodke (opravljajo delo brez računa) oz. višje stroške (v računovodske izkaze vključujejo račune, ki niso iz poslovanja), kot jih dejansko dosežejo. S takšnim načinom poslovanja zmanjšujejo predvsem davčne obveznosti do države.
Ta tip nezajetja srečujejo zlasti pri malih podjetjih, ki imajo do tri zaposlene. Zelo problematične so tudi dejavnosti, ki se opravijo gospodinjstvom in se plačujejo z gotovino, splošno znani primeri so gostinstvo (neizdajanje računov), zaključna dela v gradbeništvu in druge storitve, ki se izvajajo neposredno gospodinjstvom. Ta vrsta popravkov je leta 2010 predstavljala 3,5 odstotka BDP oz. 1,257 milijarde evrov.
V sivo ekonomijo je mogoče uvrstiti tudi nekatere druge popravke za polno zajetje BDP: ilegalne dejavnosti, pravne osebe in samozaposleni, ki niso zajeti v virih, ter del preostalih popravkov.
V skladu s takšno opredelitvijo na statističnem uradu ocenjujejo, da je siva ekonomija v Sloveniji v letu 2010, merjena z dodano vrednostjo, znašala 2,855 milijarde evrov oziroma 8,3 odstotka BDP.
Ta podatek je za polovico nižji od akademske ocene, ki jo še vedno nekateri uporabljajo, pravi Križmanova. Opozoriti želi na pomen uporabe uporabe uradnih, mednarodno primerljivih podatkov. Zaveda se, da bo za natančnejše analize potrebnega več metodološkega in analitskega dela, saj da gredo zahteve evropskega statističnega urada Eurostat v smer, da se pripravijo t.i. satelitski računi za to področje.
"Glavni izziv, ki ga prestavlja pojav sive ekonomije za statistike, ni toliko v opredelitvi, kaj siva ekonomija je, ampak v primerni statistični metodi in virih podatkov," pravi Križmanova.
