Gradbeništvo se danes očitno uvršča med najbolj tvegane dejavnosti v Sloveniji. Največja banka v državi se je odločila, da gradbeništva preprosto ne financira več. Javni naročniki, ki predstavljajo naročila za okoli 70 odstotkov vseh gradbenih poslov, se pred gradbinci zavarujejo z neštetimi bančnimi garancijami. Na drugi strani so gradbena podjetja vseskozi na robu propada, saj je njihov kreditni in garancijski potencial pogosto povsem izčrpan, javni naročniki pa že dolgo niso več zanesljivi plačniki. Glavno merilo ostaja najnižja cena in v gonji za pridobivanjem poslov pričakovano trpi tudi kakovost izvedenih del, saj se pri gradnji vse pogosteje uporabljajo cenejši materiali.
Javna naročila – najnižja cena in bančne garancije
Obseg gradbenih poslov se je lani znižal za skoraj tri odstotke, na 1,7 milijarde evrov, in po zamrtju zasebnega trga veliko večino gradbenih projektov predstavljajo javna naročila. Razpisa s področja gradbeništva, v katerem ne bi javni naročnik kot glavno merilo za izbiro ponudbe določil najnižjo ceno, medtem še vedno ni mogoče najti. Čeprav so velika podjetja, ki so zadnjih nekaj let preplavila trg z dumpinškimi cenami, večinoma propadla, nizke cene, ki ne odražajo realne vrednosti posla, ostajajo.
To pa ni edina zapuščina propadlih gradbincev podjetjem, ki so ostala na pogorišču. Ker so SCT, Primorje, Vegrad, Kraški zidar in drugi za seboj pustili veliko bančno luknjo, je večina gradbenih podjetij pri bankah nezaželena. Čeprav je po podatkih Banke Slovenije zadolženost gradbenih podjetij zelo skoncentrirana – le šest najbolj zadolženih velikih gradbenih podjetij ima skoraj polovico vsega dolga velikih gradbenih podjetij – je kot tvegano v bančništvu ocenjeno domala celotno gradbeništvo. Tudi Franc Panjan, predsednik uprave Begrada, ki je pred krizo s posli z državo dosegel le od štiri do pet odstotkov vseh prihodkov, danes pa okoli 80 odstotkov, pojasnjuje, da imajo gradbinci kljub propadu največjih gradbenih podjetij še vedno status prezadolženih podjetij. Podjetja morajo zato bankam za zavarovanje pri pridobivanju bančnih garancij predložiti depozite, kar jih sili v sklepanje konzorcijev – medtem ko imajo ena podjetja reference, prispevajo druga garancijski potencial.
Brez sodelovanja bank podjetja posla namreč ne more dobiti, še posebno če gre za javne naročnike, ki se z zahtevami po bančnih garancijah pogosto zavarujejo pred lastno nestrokovnostjo, slabo pripravljeno razpisno dokumentacijo in nepripravljenostjo prevzemanja odgovornosti za kakovostni nadzor poteka gradnje. Namesto tega zahtevajo javni naročniki bančne garancije za resnost ponudbe, bančne garancije za dobro izvedbo del in bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi in to tudi do deset ali petnajst let. Kot primer pretiravanja na javnih razpisih je predsednik Zbornice za gradbeništvo Mirko Požar poudaril zahtevo naročnika po 15-letni garanciji za jeklene konstrukcije, pa čeprav znaša ta v skladu z garancijskim listom le 10 let. Podjetja, ki jim bančno garancijo le uspe pridobiti, pa so s tem v primeru deset ali večletnih bančnih garancij dejansko ob velik del svojega kreditnega in garancijskega potenciala in tako hkrati odrezana od pridobivanja novih poslov. Tuja gradbena podjetja, za katerimi stojijo bolj »razumevajoče« banke, zato počasi prevzemajo slovenski gradbeni trg. Kot pojasnjuje direktor Zbornice gradbeništva in gradbenega materiala pri GZS Jože Renar, pa to že dolgo niso več zgolj avstrijska in nemška podjetja, temveč tudi hrvaška in srbska.
Koalicijska pogodba rešitev ali zgolj seznam želja?
Številne anomalije na področju gradbeništva, tako z vidika javnega naročanja kot bančne prakse, in nelojalna konkurenca so se doslej dodobra usidrali, zato bo za njihovo odpravo potrebnega veliko napora. A tega ni, pa čeprav bi bil pred morebitnim vnovičnim zagonom investicij še kako dobrodošel. »Zagon malega gradbeništva z energetsko sanacijo stavb, krepitev naložbe v peti transportni koridor in oživitev naložbe v deseti koridor. Nadaljevanje projekta železniške povezave med Divačo in Koprom, nadaljevanje tretje in četrte razvojne osi, nadaljevanje gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, začetek gradnje Južnega toka,« je koalicija med drugim zapisala v pogodbo, ki pa se praviloma izkaže zgolj za seznam želja.
Od leta 2008 je država Direkciji RS za ceste prerazporedila 285 milijonov evrov za druge projekte, je opozoril Renar in dodal, da je država ustavila 30 od skoraj 190 projektov, ki so že potekali. Energetska obnova stavb je že dlje časa na dnevnem redu, a če bi želeli doseči cilje Evropske unije, bi morali na leto sanirati sedem odstotkov stavb, medtem ko jih zdaj saniramo le 1,8 odstotka. Po oceni predsednika združenja Center energetskih rešitev Gregorja Benčine bi bilo treba sanirati kar 81 odstotkov vseh stavb v Sloveniji. Celoten trg obnove stanovanjskih stavb znaša okoli dve milijardi evrov, a pri hitrejši obnovi fasad predstavlja največjo težavo obstoječa zakonodaja, po kateri je za tovrstne investicije potrebno soglasje vseh stanovalcev. Ker izvajajo energetske sanacije stavb upravniki v sodelovanju s stanovalci, se (tudi) fasade večinoma obnavljajo po najnižjih cenah, merljive učinke, ki so ne nazadnje cilji energetskih sanacij, pa se zanemarja, je opozoril Požar.
Bolje gre prejemnikom koncesijskih poslov
Karte na trgu gradbeništva so se po propadu največjih gradbincev premešale in pojavljajo se novi igralci. Poleg avstrijskega Strabaga, ki prevzema vodilno vlogo, gre bolj ali manj dobro tudi gradbenim podjetjem, ki jim je država podelila razne koncesije. Večinoma so to cestnogradbena podjetja, ki so se usmerila tudi v visoko gradnjo. Med njimi je največji novomeški CGP Darija Južne, solidno pa posluje tudi Cestno podjetje Nova Gorica v lasti propadlega Primorja. V prvo ligo se uvršča še Skupina Pomgrad, ki je solastnik GH Holdinga. Slednji je po besedah prvega moža GH Holdinga Blaža Miklavčiča lani ustvaril okoli 70 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Begrad je prihodke od prodaje lani zvišal za 10 odstotkov, na 47 milijonov evrov. Vse pomembnejšo vlogo na gradbenem trgu pridobiva tudi Kolektorjevo hčerinsko podjetje Kolektor Koling, ki se je zanimalo za nakup Cestnega podjetja Nova Gorica. Vse pomembnejše gradbeno podjetje postaja tudi Gorenjska gradbena družba v večinski lasti Branka Žiberne.
V zadnjem času se hitro razvija več gradbenih podjetij, ki so posredno v državni lasti. Poleg SŽ-ŽGP, ki na letni ravni ustvari približno 50 milijonov evrov prihodkov od prodaje, se razvija tudi podjetje RGP v lasti Premogovnika Velenje, ki je lani doseglo dobrih 22 milijonov evrov prihodkov. Tudi podjetje GVO v Telekomovi lasti, ki je bilo prvotno specializirano za gradnjo telekomunikacijskih in kabelskih omrežij, se v zadnjem času vključuje v druge gradbene posle (na primer z družbo Hidrotehnik v večinski lasti z Darijem Južno povezanih oseb).