Najbolj so na deflacijo vplivale nižje cene obleke in obutve
Na januarsko deflacijo so najbolj, za 1,1 odstotne točke, vplivale nižje cene obleke in obutve. Cene obleke so bile zaradi razprodaj nižje za 16,3 odstotka, cene obutve pa za 11,4 odstotka.
Nižje so bile tudi cene električne energije, in sicer za 2,8 odstotka, ki so k nižji inflaciji prispevale 0,1 odstotne točke, je na današnji novinarski konferenci statističnega urada povedala Tatjana Brvar z oddelka za statistiko cen.
Za dodatne 0,2 odstotne točke so mesečno inflacijo znižale še druge januarske pocenitve, saj so se opazneje pocenili letalski potniški prevoz (za 9,4 odstotka), oprema za šport (za 4,5 odstotka) in drugi osebni predmeti (za 3,9 odstotka).
Na drugi strani pa so bile opazno višje cene zdravstvenega zavarovanja (za 34,4 odstotka). Višje so bile tudi cene zelenjave (za 7,5 odstotka), sadja (za 4,3 odstotka) in drugih storitev v prometu (3,5 odstotka). Višje so bile tudi cene počitnic v paketu (za 2,4 odstotka).
Na letni ravni inflacija januarja 0,8-odstotna
Na letni ravni je bila inflacija januarja 0,8-odstotna. Storitve so se podražile za 1,8 odstotka, blago pa za 0,4 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 1,5 odstotka, medtem ko so se cene trajnega in poltrajnega blaga znižale za dva oz. 1,8 odstotka.
V enem letu pa so se najbolj zvišale cene v skupini stanovanje (za 3,6 odstotka). Sledile so skupine alkoholne pijače in tobak (za 2,6 odstotka) ter raznovrstno blago in storitve (za 1,7 odstotka). Hrana in brezalkoholne pijače so se v primerjavi z lanskim januarjem podražile za 1,6 odstotka.
Nižje kot pred letom dni so bile cene v skupinah obleka in obutev (za 2,2 odstotka), komunikacije (za 1,6 odstotka), stanovanjska oprema (za 1,4 odstotka) in zdravje (za 0,2 odstotka). Povprečno enake kot pred letom dni so ostale cene v skupini izobraževanje.
Največ so k skupni letni rasti cen prispevale višje cene v skupini stanovanje
Največ, 0,5 odstotne točke, so k skupni letni rasti cen prispevale višje cene v skupini stanovanje, saj so se opazneje podražile električna energija (za 9,8 odstotka) ter komunalne in druge storitve (za 6,1 odstotka). Med pocenitvami pa so izstopale nižje cene daljinske energije (za 2,8 odstotka), najemnin (za 1,8 odstotka) ter plina in tekočih goriv (za 1,7 oz. 1,6 odstotka).
Višje cene hrane in brezalkoholnih pijač so k skupni inflaciji prispevale 0,3 odstotne točke. Dražji so bili predvsem mleko, mlečni izdelki in jajca (za 4,4 odstotka) ter kruh in izdelki iz žit (za tri odstotke).
Na drugi strani pa so se pocenili zelenjava (za 0,9 odstotka) in sadje (za 0,6 odstotka). Dodatne 0,2 odstotne točke so k inflaciji prispevale tudi višje cene v skupini alkoholne pijače in tobak. Tobak se je podražil za tri odstotke, alkoholne pijače pa za 1,8 odstotka.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, pa je bila januarja 0,9-odstotna, medtem ko so se na mesečni ravni cene v povprečju znižale za 0,6 odstotka.
Kot je še povedala Brvarjeva, je urad z letošnjim letom pri indeksih cen življenjskih potrebščin izvedel nekatere metodološke spremembe. Podobno kot v preteklih letih je spremenili uteži, nekoliko pa je revidiral tudi seznam izdelkov in storitev ter prodajnih mest, katerih cene spremlja. "Delež izdatkov za hrano se namreč povečuje, ljudje pa manj kupujejo stvari, ki jih nujno ne potrebujejo," je ponazorila.