Danes bo Banka Celje predvidoma objavila sklic skupščine, na kateri bodo lastniki banke v skladu z zahtevo Banke Slovenije odločali o dokapitalizaciji v višini najmanj 160 milijonov evrov. Centralna banka zahteva sveža sredstva in če jih lastniki banke ali lastniki podrejenih obveznic ne bodo zagotovili, bo »vskočila« država. Pri tem bo po pojasnilih centralne banke izpolnjena zahteva evropske komisije, »da morajo biti pred državno dokapitalizacijo vse izgube banke najprej pokrite v breme delničarjev ter imetnikov podrejenih in hibridnih kapitalskih instrumentov«. Ali kot je zahteve Bruslja pojasnil guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec: »Kadar koli želite porabiti davkoplačevalski denar, morate najprej 'postriči' lastnike podrejenih obveznic.«
V Dnevniku smo pred dnevi poročali, da naj bi nekateri večji imetniki podrejenih obveznic Banke Celje centralni banki predlagali zamenjavo podrejenih obveznic v tako imenovane spremenljive obveznice Co-Co. Te bi se v primeru znižanja kapitalske ustreznosti banke avtomatično pretvorile v redne delnice, banka pa bi pridobila čas za iskanje zasebnega vlagatelja in se ognila državni dokapitalizaciji. »Tak predčasen odkup oziroma pretvorba je možna le ob hkratni dokapitalizaciji banke,« pojasnjujejo v Banki Slovenije.
Po naših informacijah se je ideja o pretvorbi podrejenih obveznic banke v pogojno spremenljive obveznice Co-Co (ali v prednostne delnice banke) pojavila že lani pri iskanju dodatnega kapitala za Abanko. Pretvorbo obveznic naj bi kot eno od možnih rešitev predstavila družba Houlihan Lokey (Europe) Limited, ki jo je uprava Abanke izbrala za izvedbo postopka dokapitalizacije in je imela izkušnje že s sanacijo irskih bank. Tam naj bi komisija to sicer dopustila, a po zelo nizki ceni v višini 0,1 odstotka vrednosti. V primeru Abanke, ki je takrat že šla po poti državne pomoči, je Bruselj po naših informacijah tak predlog zavrnil.
Centralni bankirji so od Banke Celje, ki je vlagatelje neuspešno iskala od januarja letos, zahtevali, da omogoči sodelovanje pri dokapitalizaciji banke poleg obstoječim delničarjem tudi imetnikom kapitalskih instrumentov banke. Če jim bo uspelo zagotoviti 160 milijonov evrov svežih sredstev, bo njihova obstoječa naložba v banko varna, če ne, bodo ob pomoči države deležni »striženja«. Kako veliko bo to v primeru državne dokapitalizacije, bo odvisno od ocene vrednosti sredstev banke, ki jo bo izdelal neodvisni cenilec. Ta bo ocenil, v kakšni višini bi lahko banka ob predpostavki nedelujočega podjetja (in brez državne dokapitalizacije) poplačala svoje kvalificirane obveznosti. Od ocene cenilca bo odvisna odločitev, v kakšnem obsegu in če sploh bodo »pobrisani« hibridni in podrejeni instrumenti, pojasnjujejo v centralni banki. Višina dokapitalizacije, ki bi jo morala banki zagotoviti država, bo odvisna od načrta prestrukturiranja, ki ga bo morala pripraviti uprava Banke Celje in potrditi evropska komisija. Ker je dokapitalizacija države za razliko od dokapitalizacije zasebnih lastnikov praviloma enkraten ukrep, je mogoče celo pričakovati, da bi bil znesek nekoliko višji, kot ga je centralna banka zahtevala od zasebnih lastnikov.
