Medtem ko prihodki Prešernove družbe usihajo, prodaja podjetja Knjigarna PD narašča. Slednjo je leta 2000 ustanovila Prešernova družba, danes pa je prek podjetja Prius v lasti člana nadzornega sveta Prešernove družbe Jureta Kovačiča.
Pred leti, ko se je Prešernova družba začela spopadati s finančnimi težavami, je številne posle pod vodstvom direktorja Matjaža Bizjaka prenesla na več novoustanovljenih podjetij: Dostava PD, Kvartal, Oktava, Pasijonka... V naslednji fazi je lastnik nekaterih od teh podjetij postal ravno Bizjak.
Očitke nekaterih nekdanjih zaposlenih, da izčrpava Prešernovo družbo, Bizjak zavrača. »V nekem obdobju smo se odločili, da bomo dejavnost Prešernove družbe zaradi večje transparentnosti poslovanja prenesli na več podjetij. Ko pa je Prešernova družba zašla v težave in je potrebovala denar, smo ta podjetja prodali,« je zatrdil Bizjak. Očitno pa je bil kupec teh podjetij kar Bizjak. Ključno hčerinsko podjetje, Knjigarno PD, sta leta 2009 prek svojih podjetij odkupila Bizjak in Kovačič, ki je bil sicer v Prešernovi družbi odgovoren za prodajo. Kasneje je Kovačič Bizjaku prodal družbeniški delež Knjigarne PD.
Po prenosu lastništva Knjigarne PD so se njeni prihodki strmo zvišali. Medtem ko je družba leta 2009 dosegla 656.000 evrov prihodkov, so se ti leta 2010 zvišali za skoraj 150 odstotkov, na 1,6 milijona evrov. Približno na enaki ravni so bili v minulem letu. Po drugi strani so se prihodki Prešernove družbe iz leta 2009 v letu 2010 znižali za približno dve tretjini oziroma za dobra dva milijona evrov, na 1,18 milijona evrov.
Kljub padanju prihodkov nekoč ugledne založbe njen direktor Matjaž Bizjak, ki je hkrati tudi direktor Knjigarne PD, zatrjuje, da se na to podjetje niso prenašali nikakršni posli. Po njegovih pojasnilih je Prešernova družba prodajala knjige, dokler jih je imela na zalogi. Med kupci knjig je bila tudi Knjigarna PD, ki jih je potem prodala naprej, je dejal Bizjak in dodal, da je knjigarna knjige kupovala tudi drugod.
Ljubljansko okrožno sodišče je Prešernovo družbo letos aprila nameravalo izbrisati iz sodnega registra brez likvidacije. Izvršitelj je namreč sodišče obvestil, da družba na registriranem naslova nima niti poštnega nabiralnika. Ker je eden od upnikov sklepu sodišča ugovarjal in zatrdil, da mu je s predstavniki Prešernove družbe uspelo stopiti v stik, je sodišče sklep o izbrisu razveljavilo. Podjetje sploh nima transakcijskega računa, do njegovega zaprtja pa je imelo račun blokiran približno leto in pol. Poleg tega po javno dostopnih podatkih Prešernova družba Dursu dolguje med 100.000 in 300.000 evrov. Vprašanja, ali bo Prešernova družba končala v stečaju, Bizjak ni želel komentirati, pojasnil pa je, da so težave podjetja odvisne od spora, ki se vleče 20 let. V minulem letu je Prešernova družba dosegla 430.000 evrov prihodkov od prodaje in 8000 evrov čistega dobička.
