Napovedi Agrokorja Ivice Todorića in njegovih lobistov, da bodo Mercator prevzeli izključno s kapitalom, so očitno le še prazne obljube in mrtva črka na papirju.
Od skupno 545 milijonov evrov, kolikor jih Agrokor potrebuje za nakup delnic in dokapitalizacijo Mercatorja, naj bi najmanj polovico dobil z novim posojilom ruske bančne skupine VTB. S to naj bi se namreč dogovoril za najem okoli 300-milijonskega posojila, potem ko se je pri njej že konec lanskega leta zadolžil za 150 milijonov evrov. Kje bo Todorić zbral preostalo četrtino milijarde evrov, za zdaj ni znano. A očitno v Agrokorju finančne konstrukcije za prevzem Mercatorja še vedno nimajo dokončno zaprte in so tako potegnili na plan rezervni scenarij. V zadnjih tednih naj bi namreč svoje večje dobavitelje prepričevali, naj jim pomagajo zagotoviti potrebna sredstva za prevzem Mercatorja, čeprav jim že zdaj plačujejo račune s kar okoli 200-dnevno zamudo. Kdo so njegovi financerji in na kakšen način bo sploh prevzel slovenskega trgovca, bo moral Agrokor bankam razkriti najpozneje do 15. aprila.
Zaveze, da bo Mercator prevzel s kapitalom, bi Todorić lahko zaobšel brez večjih težav. Če bi Agrokor najel posojilo in s tem denarjem dokapitaliziral projektno družbo, prek katere namerava izvesti prevzem, bi se lahko kljub temu izgovarjal, da Mercator še vedno prevzema s kapitalom. Toda ker bi bili v ozadju tega kapitala dolgovi, bi to lahko še dodatno zamajalo finančno stabilnost največjega slovenskega trgovca in s tem tudi vso domačo prehrambno industrijo.
Kako Adris Grupa pomaga Todoriću
Med potencialnimi Agrokorjevimi financerji se v zadnjih dneh poleg dobaviteljev znova omenja tudi EBRD, kjer pa tega včeraj niso želeli komentirati. Todoriću je v zadnjih dneh priskočila na pomoč tudi rovinjska skupina Adris Grupa, ki naj bi mu že lani pomagala zbrati okoli sto milijonov evrov za delno izplačilo EBRD iz lastništva Agrokorja. »Čeprav podpiramo Agrokorjev prevzem Mercatorja, pri tej transakciji ne sodelujemo,« nam je zagotovil tiskovni predstavnik Adris Grupe Predrag Grubić. A pri tem je imel očitno v mislih le matično družbo Adris Grupa, ne pa tudi z njo povezanih podjetij. Adris Grupa je namreč tudi večinska lastnica največje hrvaške zavarovalnice Croatia Osiguranje, ki je prek svojih pokojninskih skladov v zadnjih dneh od Agrokorja odkupila več finančnih naložb. Med drugim za okoli deset milijonov evrov delnic Leda. Del kupnine je Agrokor porabil za krepitev lastništva v Konzumu, saj je sočasno s prodajo Ledovih delnic iz lastništva Konzuma izplačal družbi za upravljanje Agram Invest in Locusta Invest.
Znižanje lastništva v Ledu za nekaj odstotkov bo bistveno spremenilo bilance Skupine Agrokor. Ker je s to prodajo Agrokor svoje lastništvo znižal tik pod 50 odstotkov, Ledo ni več njihova hčerinska, temveč zgolj še pridružena družba. Zaradi tega manevra Agrokor v svojih konsolidiranih rezultatih po novem prikazuje le še sorazmerni delež čistega dobička Leda. Ne bo pa mu v bilancah treba več upoštevati obveznosti Leda, ki jih je bilo v začetku lanskega leta za okoli 140 milijonov evrov. Znano je, da je Agrokor že pred časom dosegel zgornji prag zadolžitve, ki jo še dopuščajo njegovi financerji, a si je s prodajo delnic Leda izbojeval možnost za dodatno zadolževanje,
Agrokorju nov udarec v Srbiji
Čeprav Agrokorjevi lobisti ves čas poudarjajo, da s polic Mercatorja ne nameravajo umakniti izdelkov slovenskih proizvajalcev, je strah domače prehrambne industrije več kot upravičen. Na to nakazuje tudi nedavna odločitev vrhovnega sodišča v Srbiji. To je namreč v začetku minulega meseca potrdilo 2,6 milijona evrov visoko kazen proizvajalcu zamrznjene hrane Frikomu, ki ga je Todorić konec leta 2013 prodal Ledu. V Frikomu so namreč med letoma 2008 in 2010 od srbskih trgovcev zahtevali, da ti s svojih prodajnih polic umaknejo izdelke njihovih konkurentov. Če tega ne bi storili, so jim v Frikomu grozili, da bodo z njimi prekinili sodelovanje. Poleg tega trgovci maloprodajnih cen izdelkov Frikoma sploh niso smeli določati sami, temveč so jih diktirali kar v Frikomu. S tem je Frikom po ocenah vrhovnih sodnikov in srbske agencije za varstvo konkurence zlorabil svoj dominanten položaj na trgu in onemogočal konkurente.
