Usoda Imosa, enega večjih še živečih gradbincev, že več mesecev visi na nitki.
Možnosti, da bi se izvlekel iz finančnih težav in postal dolgoročno delujoče podjetje, so iz dneva v dan manjše. V velikih težavah se je znašlo tudi Imosovo hrvaško hčerinsko podjetje Vila Savudrija. Glavno besedo o prihodnosti Imosa bo imela Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), na katero je NLB že prenesla skoraj štirinajst milijonov evrov terjatev do skupine, v kratkem pa bo z dobrimi enajstimi milijoni terjatev enako storila še Abanka. Iz Imosa že več mesecev odhajajo tudi ključni kadri. Donedavna članica upravnega odbora za finance Barbara Perko Brvar, ki je pri bankirjih uživala zaupanje, je po novem zaposlena v družbi Adria Airways Tehnika. Pogovore z bankami po naših informacijah zdaj neposredno vodi prvi mož Imosa Jože Novak. Več nekdanjih zaposlenih, med drugim tudi nekaj projektnih vodij in inženirjev, je v zadnjem mesecu dni proti Imosu vložilo izvršbe in na njegovem premoženju vpisalo zaznambe.
Neuradno: Imosa kot celoteni več mogoče rešiti
Po ocenah poznavalcev Imosa kot celote ni več mogoče rešiti. Drugačna zgodba so posamezni projekti, kjer naj bi bile banke naklonjene morebitnemu dogovoru o reprogramiranju posojil. To pomeni, da bi banke reševale kvečjemu posamezne naložbe, med katerimi največjo predstavlja tristomilijonski stanovanjsko-poslovni objekt Tobačna mesto. Možnosti, da bi ga Imos zgradil, so tako rekoč nične. Banke se namreč utapljajo v ogromnih zalogah že dokončanih nepremičnin, zato je veliko vprašanje, ali je sploh smiselno dajati na trg novo pošiljko dragih stanovanj.
Iz zadnjega javno objavljenega letnega poročila za leto 2012 je razvidno, da znašajo zaloge Skupine Imos 79 milijonov evrov, od tega je nedokončane proizvodnje za 77,4 milijona evrov. Ena ključnih ovir pri dogovoru z bankami naj bi bili različni pogledi bankirjev in menedžerjev družbe na vrednosti nepremičnin. Po nekaterih informacijah se vodilni v Imosu sploh ne zavedajo resnosti položaja. Čeprav naj bi imel ljubljanski gradbinec v lasti nekatera zemljišča, ki so prosta bremen, teh v družbi bankam ne želijo dati v zavarovanje za reprogramiranje zapadlih posojil, smo izvedeli neuradno.
Zaton gradbeništva skrhal odnose v Imosu
Zakaj je Imos sploh v težavah? Tako kot v številnih drugih primerih je tudi ta gradbinec žrtev poka nepremičninskega balona in omrtvelosti gradbenega trga. Na močno skrčenem nepremičninskem trgu, kjer je povpraševanje majhno, obstajajo številni nasedli nepremičninski projekti. Tudi zaradi padcev vrednosti nepremičnin sploh ni jasno, ali se bo kateri od projektov končal z dobičkom. Na Imosove posle je pomembno vplivalo tudi krčenje državnih naročil v gradbeništvu. V preteklosti je bilo namreč več Imosovih podjetij prisesanih na državne jasli. Po podatkih Supervizorja so Imos Holding, Imos, Imos-G in Imos-Lit ter Unih od leta 2003 pri državi in lokalnih skupnostih dobili za skoraj 150 milijonov evrov poslov. Največji od njih je bila gradnja stavbe ministrstva za notranje zadeve na Litostrojski cesti v Ljubljani. Medtem ko je bila ta naložba po prvotnih načrtih vredna 57,6 milijona evrov, bo davkoplačevalce skupaj s stroški financiranja stala 85 milijonov evrov.
Iz leta v leto slabše letine naj bi po naših informacijah skrhale odnose v vodstvu družbe in med zaposlenimi, ki so tudi lastniki Imosa. Po ugotovitvah lanskoletne posebne revizije, ki je bila opravljena na predlog treh delničarjev, nekdanje vodstvo družbe in nadzorniki niso vselej ravnali v dobro družbe. Večina pregledanih poslov se je nanašala na odkupovanje lastniških deležev od kamniške družbe SGP Graditelj, ki jo vodi član Imosovega nadzornega sveta Janez Zorman. Ta je s štirinajstodstotnim lastniškim deležem za Alojzom Zupančičem, ki obvladuje 18 odstotkov, drugi največji delničar Imosa Holdinga, ki je večinski lastnik Imosa.
Imos nasedel tudi v Savudriji
Posebni revizor je pregledal tudi posle na Hrvaškem. Tam je Imos s SGP Graditeljem pred leti ustanovil podjetje Vila Savudrija. Za velikopotezni projekt turističnega naselja v neposredni bližini hotelsko-apartmajskega kompleksa Kempinski v Savudriji je kupil 86.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče in za to pri NLB leta 2007 najel skoraj dvajset milijonov evrov posojil. Že leta 2009 je imelo podjetje Vila Savudrija težave s hrvaško davkarijo, od lani pa je tudi uradno v prisilni poravnavi. Ob 4,7 milijona kun (618.000 evrov) kapitala ima za več kot 172 milijonov kun obveznosti (22,6 milijona evrov)
Kako je poslovala Skupina Imos lani, ko se je njeno vodstvo začelo z bankami dogovarjati o reprogramiranju posojil, v družbi niso razkrili. Že leta 2012 so se konsolidirani prihodki znižali za skoraj 60 odstotkov, na le 21,6 milijona evrov. Če je konsolidirani dobiček še leta 2011 znašal 3,2 milijona evrov, je Imos že leto pozneje ustvaril skoraj 10 milijonov evrov izgube. Svoje poslovanje skupina skoraj v celoti financira z dolžniškimi viri. Če upravičeno predpostavimo, da je Imos tudi lani posloval z izgubo, je ta še dodatno vplivala na znižanje kapitala. Matična družba Imos je imela v zadnjem letu transakcijske račune blokirane skupno več kot pet mesecev. Na naša vprašanja o aktualnih pogajanjih z bankami upnicami in poslovanju v minulem letu v Imosu niso odgovorili.