Sloveniji, ki je lani beležila 2,3-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), Mednarodni denarni sklad (IMF) za letos napoveduje dvoodstotni padec, leta 2014 pa naj bi beležila 1,5-odstotno rast.
Napovedi za letos so tako v skladu z večino ostalih domačih in mednarodnih napovedi, medtem ko so pričakovanja za prihodnje leto bistveno bolj optimistična.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) tako naši državi za naslednje leto napoveduje le 0,2-odstotni dvig BDP, Gospodarska zbornica Slovenije 0,1-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti, Banka Slovenije 0,5-odstotno rast in Evropska komisija pa 0,7-odstotno povečanje BDP.
Slovenija ob upadanju uvoza in nadaljevanju sicer šibkejše rasti izvoza beleži precejšen presežek v tekoči bilanci
Inflacija naj bi po lanskih 2,6 odstotka v Sloveniji letos dosegla 1,8 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se zvišala na 1,9 odstotka. Stopnja brezposelnosti naj bi se po anketni metodi z lanskih devet zvišala 9,8 odstotka, prihodnje leto pa upadla na 9,4 odstotka.
Slovenija pa ob upadanju uvoza in nadaljevanju sicer šibkejše rasti izvoza beleži precejšen presežek v tekoči bilanci. Ta naj bi se z lanskih 2,3 odstotka BDP letos zvišal na 2,7 odstotka, prihodnje leto pa naj bi znašal 2,5 odstotka BDP. Napovedi Banke Slovenije in Umarja so glede tega še bolj spodbudne.
Slovenska brezposelnost naj bi bila po oceni IMF letos in prihodnje leto pod povprečjem območja evra (12,3 odstotka), presežek v tekoči bilanci (2,3 odstotka) in inflacija (1,5 odstotka) pa naj bi bila višja.
IMF kot edino grožnjo rasti izpostavlja nepredvidljivost kapitalskih tokov
Kot kaže danes objavljeno poročilo o svetovnem gospodarstvu, hitro rastoči trgi in države v razvoju še naprej okrevajo trdno in IMF jim letos napoveduje 5,3-odstotno, prihodnje leto pa 5,7-odstotno rast. Te države ostajajo motor svetovne rasti. IMF kot edino grožnjo tej rasti izpostavlja nepredvidljivost kapitalskih tokov, zaradi česar je težje oblikovati makroekonomsko politiko.
Rast kitajskega gospodarstva bo po pričakovanju IMF letos osem-, prihodnje leto pa 8,2-odstotna, rast indijskega 5,7- in 6,2-odstotna, rast brazilskega tri- in štiriodstotna, rast ruskega gospodarstva pa 3,4- in 3,8-odstotna.
Prišlo pa je do razkoraka med razvitimi gospodarstvi, ki naj bi letos kot skupina zabeležile 1,2-odstotno rast, prihodnje leto pa 2,2-odstotno.
ZDA namreč okrevajo bolje od območja evra. V ZDA naj bi bila letošnja gospodarska rast 1,9-odstotna, prihodnje leto pa naj bi se pospešila na tri odstotke.
IMF: Šibkosti ne le v ranljivih obrobnih članicah, ampak tudi v "jedru"
Območje evra po napovedih IMF po drugi strani letos čaka padec BDP v višini 0,3 odstotka, prihodnje leto pa le 1,1-odstotna rast. V celotni EU naj bi bila letošnja rast ničelna, prihodnje leto pa 1,3-odstotna.
Poročilo IMF pri območju evra ne ugotavlja le šibkosti v ranljivih obrobnih članicah, ampak tudi v "jedru", ki ga tvorita Nemčija in Francija.
Nemška rast se sicer utrjuje, vendar naj bi bila letos le 0,6-odstotna, prihodnje leto pa 1,5-odstotna. Franciji se letos zaradi šibkega izvoza, omajanega gospodarskega zaupanja in javnofinančne konsolidacije obeta 0,1-odstotni padec BDP, prihodnje leto pa le 0,9-odstotna rast.
Vprašljiva sposobnost jedra, da pomaga periferiji
Zaradi tega se postavlja pod vprašaj sposobnost jedra, da v primeru potrebe pomaga periferiji, kjer se nadaljujejo težave zaradi šibkega notranjega povpraševanja, oslabljenih bank, javnega dolga in slabe poslovne aktivnosti.
Španski BDP naj bi letos nazadoval za 1,6 odstotka, prihodnje leto pa se okrepil za 0,7 odstotka. Za Italijo IMF letos napoveduje krčenje gospodarstva za 1,5 odstotka, prihodnje leto pa 0,5-odstotno rast.
