V IMF tako ugotavljajo, da je pristop trenutne japonske vlade, po premieru Šinzu Abeju imenovan tudi Abenomika, v prvem letošnjem četrtletju pripeljal do oživitve rasti bruto domačega proizvoda (BDP), krepitve domače potrošnje, rasti izvoza zaradi padca vrednosti jena in povpraševanja iz sosednjih azijskih držav ter do zmanjšanja deflacijskih pritiskov.
V začetku leta je bila izjemna tudi rast tečajev na tokijski borzi, izboljšale so se razmere v finančnem sektorju.
Kratkoročni obeti za japonsko gospodarstvo so se tako izboljšali, tretja največja nacionalna ekonomija na svetu pa naj bi letos ob vseh spodbudah za gospodarsko dejavnost zabeležila okoli dvoodstotno rast BDP. Prihodnje leto naj bi se ta nato upočasnila na 1,2 odstotka, na srednji rok pa naj bi v povprečju dosegala okoli en odstotek.
Odbor izvršnih direktorjev IMF na podlagi teh ugotovitev in ocen ugotavlja, da se je kratkoročna slika japonskega gospodarstva zaradi agresivnih ukrepov nove vlade izboljšala, a so obeti še vedno "predmet precejšnjih tveganj". Ti izvirajo iz neizpeljanih reform doma in morebitnih novih negativnih šokov iz globalnega okolja.
Najboljši odgovor na ta tveganja pa v IMF vidijo v doslednem izvajanju reformnega programa, zato pozivajo k hitri pripravi verodostojnega srednjeročnega javnofinančnega načrta za izboljšanje fiskalnega položaja.
Najbolj zadolženo razvito gospodarstvo
Japonska je namreč z javnim dolgom, ki občutno presega 200 odstotkov BDP daleč najbolj zadolženo razvito gospodarstvo in stabilizacija tega dolga bo v luči vse večjih demografskih tveganj tudi po mnenju IMF velik izziv. Oblasti v Tokiu sicer načrtujejo dvig prometnega davka, a v IMF menijo, da bodo potrebni dodatni ukrepi na prihodkovni in odhodkovni strani.
Poleg tega Japonsko pozivajo k celovitemu reformnemu programu, ki bo pokril tako deregulacijo gospodarstva, povečanje prožnosti trga dela in spodbujanje najbolj dinamičnih delov ekonomije.
Glede trenutne politike spodbujanja gospodarstva skozi povečevanje količine denarja v obtoku pa v IMF menijo, da bi japonske oblasti že morale pripravljati tudi izhodno strategijo, pa čeprav izhoda iz teh ukrepov v kratkem še ni pričakovati.
Obdobje t.i. stagflacije japonskega gospodarstva, torej kombinacije stagnacije BDP in deflacije, je bilo namreč dolgo in je pustilo precejšnje posledice.