Zaposleni v novogoriški igralnici Hit, kjer so v letošnjih prvih sedmih mesecih zabeležili približno 80 milijonov evrov prihodkov in pridelali slab milijon evrov izgube, se bodo v prihodnjih mesecih morali soočiti z nižanjem plač ali s krajšim delovnim časom. Za prihodnost pa predsednik uprave Dimitrij Piciga napoveduje tudi selektivno zmanjševanje števila zaposlenih. »Hit je danes hudo ranljivo podjetje, odvisni pa smo od razumevanja bank, zato uprava veliko časa preživi v bankah,« je pojasnil Piciga. Program reorganizacije nameravajo zaradi tega izpeljati že do konca letošnjega novembra.
Piciga napoveduje, da bo Hit kljub temu letos iz poslovanja imel nekaj sto tisoč evrov dobička, skupno pa se negativnemu izidu tudi zaradi morebitnega odpisa terjatev ne bodo mogli izogniti. Osnovni poudarek sedmih stebrov reorganizacije je uskladitev stroškov s prihodki. Hit po Picigovih besedah še vedno deluje kot v časih, ko je imel krepko nad 12 milijonov evrov mesečne realizacije. Napoveduje, da bo september ključen mesec pri bankah, s katerimi se bodo še letos poskušali dogovoriti o reprogramu okoli 20 milijonov evrov posojil. »Vse skupaj se reprogramira krepko čez 50 milijonov evrov kreditov, vseh obveznosti pa ima Hit za okoli 100 milijonov evrov,« je pojasnil Piciga. Dodal je, da scenarijev glede odpuščanj in zniževanja plač ni, sta pa predvideni dve fazi. »V prvi se bo moral vsak od nas malce odreči, ali bo to skozi krajši delovni čas ali linearno znižanje plač. V fazi reorganizacije je nekaj selektivnega zmanjšanja števila zaposlenih, ne pa tudi večjega odpuščanja. V storitveni dejavnosti potrebujemo pozitivno naravnane ljudi, zato uravnilovka in nižanje plač počez ne prideta v poštev,« je dejal Piciga.
Letošnji obisk gostov je za nekaj odstotnih točk pod lanskim, gostje pa trošijo veliko manj kot lani. V Hitu se sicer že od marca dalje trudijo, da bi pridobili goste z oddaljenih trgov. Na prodajo premoženja in hčerinskih družb v tujini se v Hitu ne zanašajo, saj bi jih v trenutnih razmerah le stežka prodali, s kupnino pa bi lahko poravnali le manjši delež dolgov.
O novem programu prestrukturiranja so včeraj znova razpravljali tudi člani nadzornega sveta. V podobni zasedbi so zadnji sanacijski program potrjevali pred le nekaj leti, zaradi česar se zastavlja vprašanje, ali prejšnji program ni bil realen. »Ta uprava ima drugačne poglede, ki so zelo dobri. Prejšnji program je imel eno napako. Stroški niso bili povezani s prihodki. Ni bil realen. Sprejeli smo ga leta 2011, ko so se številke postavljale navzgor,« je odločitev upravičeval prvi nadzornik Marino Furlan.