Poslovnež in eden najpremožnejših Hrvatov Enver Moralić bo kljub vsemu prišel do priložnosti za finančno sanacijo kemične tovarne Kemiplas iz Dekanov, ki je leta 2011 prenehala z ekološko sporno proizvodnjo.
Potem ko je okrožno sodišče v Kopru konec novembra lani ugodilo zahtevi nekdanjih zaposlenih in Kemiplas poslalo v stečaj, je višje sodišče sklep zaradi bistvenih kršitev določb postopka razveljavilo. V Kemiplasu so lahko zato tudi uradno predlagali začetek prisilne poravnave, s katero bi si kupili dodatna tri leta časa. Nezavarovane upnike, ki jim bodo ostali dolžni več kot dva milijona evrov, bi namreč lahko poplačali šele leta 2017 in to brez obresti.
Glavno besedo v prisilni poravnavi družbe, ki je še leta 2010 ustvarila okoli 20 milijonov evrov prihodkov, kasneje pa se je preusmerila v oddajanje nepremičnin, bo imel očitno kar Moralić. Eden ključnih ukrepov, ki bo Kemiplas rešil pred stečajem, bosta razlastitev obstoječega lastnika, podjetja Excelsior Trading s karibskega otoka Saint Vincent in Grenadine, in konverzija skoraj sedem milijonov evrov terjatev v kapital. Te pripadajo podjetju Tamol s sedežem na nekaj sto kilometrov oddaljenih Britanskih Deviških otokih. Čeprav so podatki o njunem lastništvu skriti javnosti, lahko utemeljeno domnevamo, da za obema poštnima nabiralnikoma v resnici stoji hrvaški tajkun. Moralić navsezadnje opravlja vlogo pooblaščenca Tamola, Excelsior Trading pa od nekdaj velja za njegovo podjetje.
Največja upnica Kemiplasa je bila do nedavnega banka Credit Agricole iz Züricha. Tej bi moral vrniti 7,7 milijona evrov posojila, ki je bilo nazadnje podaljšano do sredine januarja letos. Toda Kemiplas dolgov do švicarske banke ni poplačal, ampak je to namesto njega kot porok predčasno naredil Tamol. Na tej podlagi je podjetje z Britanskih Deviških otokov vzpostavilo večmilijonsko terjatev do Kemiplasa, ki jo namerava pretvoriti v kapital. S tem bo v skladu z zakonom pridobilo dvakratne glasove v postopku prisilne poravnave in jo lahko kar samo tudi potrdi. Preostali upniki imajo za kvečjemu nekaj sto tisoč evrov zahtevkov, skupno za okoli milijon evrov. Kemiplas še največ, 423.000 evrov dolguje investicijski družbi MM Epsilon, ki je v avstrijski lasti, dobrih 137.000 evrov podjetju Quick v stečaju in približno 65.000 evrov davčni upravi. Prednostnih terjatev, torej do zaposlenih, je po zadnjih podatkih za dobrih 200.000 evrov.
Da bo prisilna poravnava Kemiplasa minila vse prej kot mirno, je dalo vedeti tudi dogajanje na prvi seji upniškega odbora v začetku marca. Na njej so bili prisotni tudi odvetniki Tamola in MM Epsilona, zataknilo pa se je že pri prvi točki dnevnega reda, pri izbiri predsednika upniškega odbora. Predstavnika najmanjšega od večjih upnikov je zanimalo, v kakšnem razmerju točno je Tamol do Kemiplasa. Če bi šlo za povezani osebi, namreč Tamol ne bi smel biti član upniškega odbora. Namesto odgovora mu je direktorica Majda Perhavec postregla z besedami, da mu bo pojasnila posredovala pisno.
Kljub zagotovilom, da se bo Kemiplas rešil večmilijonskih dolgov do Tamola, bo moral še vedno najkasneje v treh letih poplačati za dva milijona evrov obveznosti do navadnih, ločitvenih in drugih upnikov. To naj bi mu predvidoma uspelo tako, da bo v naslednjih letih od najemnin zaslužil kar pol milijona evrov na leto. Za to bi moral povečati število najemnikov v svojih halah in pisarnah ter hkrati dvigniti ceno. Dodatnih 200.000 evrov naj bi mu prinesli drugi posli. Vse je vendarle odvisno od uspešne prodaje več hektarjev velikega območja Bivij 1 nad regionalno cesto Dekani–Ljubljana, za katerega naj bi leta 2017 iztržili kar 1,2 milijona evrov. Naključje ali ne, namero za nakup zemljišč po še nekoliko višji ceni je oddalo hrvaško podjetje Kutjevo, ki ga lastniško obvladuje Moralić. Hkrati je izrazilo interes za nakup Kemiplasovega manjšinskega deleža v družbi Brič. Za 16 odstotkov družbe, ki ima 1,7 milijona evrov kapitala in posluje z izgubo, je domnevno pripravljeno plačati kar 700.000 evrov.
