V naslednjih petih letih bo tudi država v 3. maj vložila 847 milijonov kun, kar pomeni, da bo postopek prestrukturiranja reške ladjedelnice vreden slabe 1,7 milijarde kun (225 milijonov evrov).
Hrvaški minister za gospodarstvo Ivan Vrdoljak je ob podpisu pogodbe dejal, da so danes sklenili težak proces preoblikovanja hrvaških ladjedelnic, ki so bile v poslovnih težavah. Ocenil je, da bi bilo za državo cenejše, če bi postopek privatizacije ladjedelnic začeli že leta 2005 ali 2006.
Hrvaška je pogajanja z EU začela oktobra 2005, privatizacija ladjedelnic pa je bila ena izmed najbolj bolečih zavez pred vstopom države v EU.
Vlada ladjedelnic ne bo več mogla financirati
Evropska komisija je prižgala zeleno luč za podpis današnje pogodbe prejšnji teden, ko je potrdila, da je Zagreb izpolnil tudi zadnje obveznosti glede ladjedelništva, ki so zapisane v pristopni pogodbi med Hrvaško in EU.
Hrvaška vlada zdaj ne bo mogla več neposredno financirati ladjedelnic, lahko pa jim bo pomagala pri krepitvi konkurenčnosti.
Vrdoljak je spomnil, da so ladjedelnice od leta 1992 hrvaške davkoplačevalce stale že več kot 28 milijard kun (3,7 milijarde evrov), čemer je treba dodati še tri milijarde kun, ki jih nameravajo vložiti do leta 2018. Od hrvaških ladjedelnic, ki so bile nekoč ponos hrvaške izvozne industrije, je neposredno ali posredno še vedno odvisnih 20.000 delovnih mest.
V 3. maju je zaposlenih 1800 delavcev. A v vodstvu načrtujejo, da bodo že v prvi fazi prestrukturiranja odpustili od 400 do 700 delavcev.
