V New Yorku, Sydneyju, Berlinu, Ljubljani in še 34.000 mestih po svetu si lahko turisti prek priljubljene spletne strani Airbnb poiščejo poceni prenočišča v hišah, stanovanjih, sobah ali na kavčih »lokalcev«, ki imajo odvečni prostor ali tudi sami za nekaj časa zapuščajo svoj dom. Samo lani je prek Airbnb, katerega vrednost je ocenjena na 10 milijard dolarjev, dopustovalo dobrih šest milijonov ljudi, od leta 2008, ko je bil kalifornijski start up ustanovljen, pa skupno že več kot enajst milijonov.
V primežu oblasti in hotelirskih lobijev
Čeprav se tako po številu nočitev kot tudi po tržnem segmentu, ki ga nagovarja, Airbnb ne more primerjati z velikimi hotelskimi verigami, je njegova hitra rast predmet zanimanja mnogih interesnih skupin. Med njimi lokalnih in državnih oblasti, ki želijo rešiti stanovanjsko problematiko lokalnih prebivalcev in povečati davčne prihodke, ter hotelirskega lobija, ki želi očitno že v kali zatreti morebitnega konkurenta v prihodnosti. Hotelirji so si za glavno bojišče izbrali New York.
Mesto, ki nikoli ne spi, je lani obiskalo skoraj 55 milijonov turistov, opravili so dobrih 30 milijonov hotelskih nočitev, gospodarski učinki njihovega bivanja v New Yorku pa so presegli 59 milijard dolarjev. Delež Airbnb v teh številkah je za zdaj majhen. Prek njegove spletne strani si je v 12 mesecih do konca julija 2013 prenočišče zagotovilo manj kot pol milijona turistov. A očitno dovolj, da so hotelirji, ki jim tudi visoka 87,8-odstotna zasedenost objektov ni dovolj, sprožili kampanjo proti Airbnb.
Glavni zaveznik v njihovih prizadevanjih je po mnenju mnogih kar sam generalni tožilec države New York Eric Schneiderman, ki ima Airbnb že nekaj časa na piki. New York ima zapleteno zakonodajo za najemodajalce, pri čemer jo po Schneidermanovem mnenju večina krši, in to z vednostjo Airbnb. Najemodajalec v New Yorku namreč ne sme oddajati svoje nepremičnine za manj kot 30 dni hkrati. Po njegovem mnenju je na tisoče Newyorčanov v resnici lastnikov oziroma upravljalcev hotelov, le da ne spoštujejo pravil hotelskega trga, kot so varnostni standardi ali plačevanje raznih taks in davkov. Schneiderman je zato od Airbnb že zahteval vse podatke o 15.000 Newyorčanih, ki so prek spletne strani airbnb.com oddajali stanovanja. Airbnb jih je medtem s svoje spletne strani zbrisal 2000.
Kaj natančno je želel Schneiderman najti, je težko špekulirati, a izogibanje plačevanju davkov več kot očitno ni na vrhu seznama. Airbnb je namreč podobno kot v sporu z oblastmi v Portlandu in San Franciscu tudi v New Yorku ponudil, da od najemodajalcev sam zbira davke in jih nakazuje v občinsko blagajno, vendar je New York predlog že zavrnil.
Berlin in München zaostrujeta pogoje, bodo sledili še drugi?
Pomanjkanje stanovanj za lokalne prebivalce in davčne utaje so sicer glavni razlogi za kritike Airbnb, tudi v Sloveniji. Na davčni upravi (Durs) so dejali, da bi morali vsi slovenski uporabniki Airbnb, ki oddajajo nepremičnine v najem, prijaviti prejete dohodke. Samostojni podjetniki ali organizirane dejavnosti bi morali prijaviti dohodek iz dejavnosti, fizične osebe pa dohodek iz oddajanja premoženja v najem. Durs je sicer že leta 2010 poostril nadzor na področju plačevanja davkov od lastništva nepremičnin. V treh letih je opravil 7442 pregledov, na podlagi katerih je prejel 612 napovedi in samoprijav nepremičnin z učinkom dobrih 116.000 evrov. Posredni učinki so precej večji. Zaradi poostrenega nadzora se je močno povečalo število napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, in sicer s 24.025 leta 2010 na 30.400 lani. »O številu kršitev je težko govoriti,« so ob tem dejali na Dursu in pojasnili, da znašajo kazni od 250 do 400 evrov v primeru, da zavezanec ne odda davčne napovedi, in od 400 do 15.000 v primeru, ko zavezanec v davčni napovedi uporabi neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke.
Bolj kot s črkami na papirju se v Berlinu ukvarjajo s pomanjkanjem nepremičnin za lokalno prebivalstvo. Te postajajo zaradi oddajanja turistom vse redkejše in dražje. Oblasti želijo temu narediti konec. Vsak lastnik, ki uporablja stanovanje za »nelegalno hotelsko dejavnost«, kot se radi izrazijo nasprotniki Airbnb, bo moral poslej pridobiti posebno dovoljenje. V nasprotnem primeru tvega visoko kazen, kako visoko, pa še ni določeno. V Münchnu znaša kazen za nedovoljeno kratkoročno oddajanje stanovanja denimo tudi do 50.000 evrov.
