Potem ko so predstavniki davčne in carinske uprave ta teden predstavili dosedanje dosežke okrepljenega nadzora nad sivo ekonomijo, so z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) sporočili, da višji prilivi v državno blagajno iz naslova boja proti sivi ekonomiji nikakor ne morejo biti razlog, da ne bi uvedli tudi davčnih blagajn.
Res je strožji nadzor v nekaterih dejavnostih zmanjšal obseg sive ekonomije, vendar pa še vedno ni dovolj informatiziran, so pojasnili. Poleg tega bo boj proti sivi ekonomiji z davčnimi blagajnami še bistveno uspešnejši.
Zadovoljstvo finančnega ministrstva z izkupičkom od boja proti sivi ekonomiji zato po mnenju GZS ne more biti razlog za nadaljnje izogibanje odločitvi o uvedbi davčnih blagajn. V Sloveniji moramo spodbujati zdravo gospodarstvo in nadaljevati boj proti sivi ekonomiji. Če bo vlada odločitev o davčnih blagajnah odložila, se bo to lahko v javnosti razumelo kot vnovično pomanjkanje politične volje v boju za pravno državo.
Ob tem na GZS ponovno opozarjajo na nesmiselnost javnega objavljanja seznama davčnih dolžnikov, saj se vrednost davčnega dolga družb s seznama ne zmanjšuje. Namesto tega predlagajo, naj se dolžnikom, ki so zašli v težave zaradi objektivnih razlogov, omogoči ugodnejši reprogram davčnega dolga pod pogojem tekočega poravnavanja davčnih obveznosti. S tem bi sprostili likvidnostne težave vsaj nekaterih podjetij in hkrati zvišali prilive v državni proračun.
Hkrati na GZS predlagajo bolj drastične ukrepe zoper tiste, ki verižijo davčni dolg v več podjetjih, in sicer naj lastnik takšnih podjetij osebno jamči za davčni dolg vseh podjetij, katerih lastnik je.
