Skorajda ni več možnosti, da se bo podjetje Grep, graditelj stadiona v Stožicah, izognilo insolvenčnemu postopku. To pomeni, da bosta »padla« tudi njegova lastnika Energoplan in Gradis Skupina G. V obeh družbah je bil pred meseci pravnomočno potrjen postopek prisilne poravnave.
Skorajšnji potop podjetja, ki ima že leto dni blokirane transakcijske račune, nakazuje več dejstev. V prvi vrsti gre za zavlačevanje bank pri odobritvi dodatnih 30 milijonov evrov posojil za končanje projekta. Z odločitvijo banke odlašajo že dve leti. Lastnik Energoplana Zlatko Sraka meni, da je negospodarno od bank, da so do zdaj projekt financirale s stotimi milijoni evrov, z odločitvijo o nadaljnjem financiranju pa tako dolgo odlašajo. Poleg sto milijonov evrov je Grep v projekt vložil še 70 milijonov lastnih virov oziroma sredstva svojih lastnikov. Poleg Energoplana in Gradisa Skupine G, ki imata vsak po 37,5-odstotni lastniški delež, 25-odstotni delež pripada avstrijskemu podjetju SN-MTK Projektentwicklung.
Odgovor na zavlačevanje bank pri sprejemu dokončne odločitve za dodatno financiranje trgovskega centra ob stožiškem stadionu naj bi se po zatrjevanju več naših virov skrival pri politikih. Natančneje, sprva naj bi vlaganju dodatnih sredstev v projekt nasprotovala vlada Boruta Pahorja, kasneje pa tudi vlada Janeza Janše. V največji meri zato, ker gre za idejni projekt Zorana Jankovića. Če so bile po besedah naših sogovornikov Gorenjska banka, Factor banka in Banka Celje pripravljene projekt dodatno financirati, naj bi v Novi Ljubljanski banki (NLB) in SID banki temu nasprotovali. Predsednik uprave Factor banke Ciril Dragonja je pojasnil, da so se vseskozi, sicer ne brezpogojno, nagibali k odločitvi za zaključek projekta. »Ocenili smo namreč, da bi bile v tem primeru izgube pri projektu manjše,« je dodal, medtem ko stališča drugih bank ni hotel komentirati.
Na Gorenjski banki so pojasnili, da niso seznanjeni s tem, da bi NLB in SID banka oteževali zaključek projekta. »Dejstva glede možnosti za dodatno financiranje Grepa so namreč enako poznana vsem udeleženim bankam,« so dodali. Po drugi strani naših informacij v SID banki in Banki Celje niso hoteli komentirati, medtem ko od NLB, kjer so po navedbah SID banke pristojni za vse informacije, odgovora nismo prejeli.
Čeprav bo marsikdo odgovornost za enega od največjih nasedlih nepremičninskih projektov pri nas krivil banke, ki niso hotele primakniti dodatnih 30 milijonov evrov, je bil projekt po ocenah poznavalcev zavožen že v samem začetku. Zaradi 200-milijonskega vložka je namreč neekonomičen. Za razliko od stožiškega so bili v Evropi uspešno končani nekateri podobni projekti, vendar je bilo vanje vloženih bistveno manj sredstev.
Veliko zaslug za propad projekta poznavalci pripisujejo tudi lastniku Gradisa Skupine G Urošu Ogrinu in Sraki, ki z gradnjo tako velikih centrov nista imela nikakršnih izkušenj, ampak le ambicije. Namesto da bi najeli vrhunske mednarodne strokovnjake z izkušnjami pri gradnji tovrstnih megalomanskih projektov, ga je projektiral »dvorni« arhitekturni urad ljubljanske občine Sadar + Vuga (mimogrede, računi urada so blokirani že mesec in pol). Rezultat njunega dela je, da se stadion kiti z »zlato« streho, vse naokoli, kar bi moralo sestavljati zaključeno celoto, pa propada, je dejal eden od naših sogovornikov, ki je želel ostati neimenovan.
Čeprav se Ogrin in Sraka še vedno borita, da bi svoj življenjski projekt spravila pod streho, njuna dejanja nakazujejo, da vse manj verjameta vanj. S položaja direktorjev Grepa sta se namreč poslovila že pred meseci, pri čemer jima je pooblastilo prenehalo konec lanskega leta. Kljub temu kot predstavnika lastnikov nista imenovala drugega zakonitega zastopnika. Sraka je dejal, da Grepove posle trenutno vodita Energoplan in Gradis Skupina G in da bodo kmalu imenovali novega direktorja. Vprašanje, ki se zastavlja, pa je, kdo bo sploh hotel prevzeti vodenje zavoženega podjetja.
Morda bodo direktorja našli nekdanji orionovci, ki pred upniki pomagajo skrivati premoženje nekoč uspešnim, kasneje pa propadlim slovenskim poslovnežem. To počnejo z mrežo nepreglednih podjetij v Veliki Britaniji. Njihova stranka je očitno tudi Ogrin, ki včeraj, češ da je v tujini, na naša vprašanja ni hotel odgovarjati. Kot smo nedavno razkrili v Dnevniku, je Ogrin v Veliko Britanijo prodal podjetji Uta in Savol. Na slednjega je leta 2011 prenesel lastništvo družinske hiše ob Bohinjskem jezeru. Kmalu zatem je bil nanjo vpisan zemljiški dolg v višini 380.000 evrov. Po drugi strani je Sraka družinsko hišo v Ljubljani leta 2011 prepisal na svojo soprogo. Tako Ogrin kot Sraka namreč za vračilo posojil Grepa jamčita s svojim osebnim premoženjem.
