Vsaka nestabilnost je za gospodarstvo neprijetna
»Vsaka nestabilnost je za gospodarstvo zelo neprijetna. Nestabilne vlade, ki se od leta 2008 pogosto menjajo, s premalo trdno koalicijsko zavezo so žal stalnica v slovenskem prostoru,« je dejal Hribar Milič. Po mnenju GZS je to ključni razlog, zakaj se Slovenija ne izvije iz krize. »Vsa gospodarstva so zaradi takšnih in drugačnih razmer do leta 2008 prišla v krizo. Večina gospodarstev in držav se je iz te krize izkopalo, mi pa se zdaj že šest let izvijamo iz krize, ker imamo politično nestabilnost. Včerajšnja zamenjava (na čelu PS) bo to samo še povečala,« je prepričan Hribar Milič.
Preberite še: Zoran Janković se je vrnil na čelo Pozitivne Slovenije
V GZS so zato zaskrbljeni. »Ocenjujemo, da se bo vsaj za nekaj mesecev ustavilo praktično vse v državi, na ministrstvih se bodo bali ukrepati, najrazličnejše investicije in reforme bodo prav tako počakale. Mislim, da to ni dobro,« je dejal sogovornik.
In kaj v prihodnjih mesecih - ne glede na politično dogajanje - potrebuje gospodarstvo? »Predvsem stabilnost, ki bo zagotavljala zaupanje tudi v mednarodnem okolju, da ne bodo obresti spet drastično poskočile, in po drugi strani nič novih davkov ali kakšnih drugačnih presenečenj, ki bi obremenile gospodarstvo. To je minimalno,« je jasen Hribar Milič.
Preberite komentar Mete Roglič: Samorušiteljski pozitivci (piano)
Odstop vlade gospodarstvu ne koristi
Da ima politična nestabilnost škodljive posledice za gospodarstvo, opozarjajo tudi v Združenju Manager. »Kljub temu da vodenje PS kot predsednik prevzema Zoran Janković, menimo, da odstop vlade v tem obdobju gospodarstvu ne koristi,« so zapisali za STA. »Politična nestabilnost se prenaša v podjetja in jim povzroča negativne učinke. Ob morebitnem odstopu vlade se bomo ponovno soočili z višjimi cenami financiranja, nižjo dinamiko odločanja o tujih naložbah v Sloveniji in vsem tistim, kar krni konkurenčnost,« so opozorili.
Preberite še: Bratuškova v torek k predsedniku Pahorju; Janša: Prihajajo dnevi zarečenega kruha
Kot pravijo, gospodarstvo tega ne potrebuje in niti ne želi - želi si stabilno okolje ter odgovornost politike do rasti in razvoja države.
Za posel se borijo vsak dan posebej
Tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) opozarja, da politična nestabilnost v državi izjemno slabo vpliva na slovensko gospodarstvo, ki se že več let spopada z gospodarsko krizo. OZS zato poziva k čimprejšnji politični stabilizaciji v državi, da slovensko gospodarstvo ne bo utrpelo še dodatne škode.
»Obrtniki in podjetniki delamo in se za posel borimo vsak dan posebej, politične anomalije in trenja pa nas pri tem hromijo. V primeru, da aktualna vlada razpade, si želimo, da se čim prej sestavi nova, ki bo začela nemudoma izvajati ukrepe za gospodarski zagon v državi. Gospodarstvo si nikakor ne more privoščiti, da bo ponovno več mesecev čakalo na resornega ministra in na prepotrebne ukrepe za zagon gospodarstva. Interes države bi moral biti pred interesi politikov,« opozarja podpredsednik OZS Branko Meh.
Mednarodne finenčne trge ne zanima obraz, ki vodi državo
»Mednarodnih finančnih trgov ne zanima toliko, kdo je tisti obraz, ki vodi državo, ampak jih zanima, ali je država kredibilna v izpolnjevanju zavez in izpeljavi določenih politik,« je za STA povedal Primož Cencelj iz KD Skladov ter spomnil na sanacijo bančnega sistema in postopnega zmanjševanja zadolževanja.
Če bo vlada padla in bo državo do predčasnih volitev vodila nekakšna tehnična vlada, bi lahko bilo na finančnih trgih malo bolj volatilno, meni Cencelj. »Če pa bo vlada oz. bodo vlade nadaljevale politiko, ki je bila začrtana še v času nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča in se je nadaljevana v času zdajšnjega ministra Uroša Čuferja, ter bo sledila zavezam, danim EU, potem ne pričakujem, da bi to drastično poslabšalo položaj Slovenije na finančnih trgih,« ocenjuje Cencelj.
Zmaga Jankovića v boju za položaj predsednika PS je tako po njegovem mnenju novica, ki lahko kratkoročno sicer vpliva na položaj Slovenije, dolgoročno pa bo pomembno predvsem to, kako bo vlada izpolnjevala zaveze o konsolidaciji javnih financ in privatizaciji. »Če pa bi se Janković oz. PS pod njegovim vodstvom oddaljila od tega in bi vladala, bi pa to zagotovo imelo posledice na finančnih trgih,« je opozoril sogovornik.
Sedanji volilni sistem povzroča institucionalno razvojno blokado
Ekonomist Matej Lahovnik večji problem kot v kratkoročnih nihanjih donosov na slovenske obveznice vidi v tem, da sedanji volilni sistem povzroča institucionalno razvojno blokado. V primeru predčasnih volitev in razpršitve glasov se bomo po njegovem slej ko prej spet znašli v situaciji, ko bo vlada, kakršnakoli bo, ujetnica manjših strank in zato ne bo izvedljiva nobena resna strukturna reforma.
»Ne gre torej zato, da bi gospodarstvo žalovalo za vlado, ki navsezadnje ni izvajala strukturnih reform, je pa dvigala dajatve in Slovenijo rekordno zadolžila, temveč vidim problem v tem, da je velika verjetnost, da se bo po sedaj veljavnem volilnem sistemu tudi po naslednjih volitvah oblikovala koalicija, ki bo ujetnica različnih ekonomskih prioritet strank in v kateri bodo manjše stranke blokirale strukturne reforme ter se bomo vrteli v začaranem krogu,« je sklenil sogovornik.
