Kot navajajo avtorji članka Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar in Robert Volčjak, je lani izvoz zaostal za dinamiko v območju z evrom, za evroobmočjem je začelo zaostajati trošenje prebivalstva, ki je do konca leta 2011 prehitevalo ustrezno trošenje v območju z evrom.
Trošenje države, ki je začelo zaostajati že v letu 2011, je lani po pojasnilih avtorjev zaostalo še bolj, pri investicijah se je relativno zaostajanje stabiliziralo.
Januarja se je pričakovano trošenje nekoliko okrepilo, a pričakovan izvoz ostaja pod povprečjem, druge sestavine pa blizu povprečij zadnjih let, vendar precej pod povprečji pred začetkom krize, navajajo Bole, Mencinger, Štiblar in Volčjak.
Pogoji blagovne menjavi so bili konec lanskega leta slabši kot leto prej, medtem ko so se v EU izboljšali. Gospodarska klima se je decembra nekoliko popravila, malo se je popravila tudi v celotni sedemindvajseterici. Industrijska proizvodnja se je zmanjšala, podobne so težave tudi v EU.
Stanje na trgu dela se je močno poslabšalo; število aktivnih, delovno aktivnih in zaposlenih se zmanjšuje - konec leta se je število iskalcev zaposlitve hitro dvignilo na več kot 118.000, na novo se je prijavilo dvakrat več iskalcev dela, kot jih je odšlo z zavodom, od tistih, ki so odšli, pa se jih je le dobra polovica zaposlila ali samozaposlila, navajajo avtorji.
Posojila in depoziti so se konec leta začeli še hitreje krčiti - decembrski padec je bil večji od sezonskega. Krčijo se tako krediti prebivalstvu kot podjetjem, slednji hitreje. Zaradi zaostritve kapitalskih zahtev je podobno tudi stanje v območju z evrom: tam so posojila za šest, v Sloveniji pa za osem odstotkov nižja kot na začetku krize, še v publikaciji pojasnjujejo Bole, Mencinger, Štiblar in Volčjak.
