Hrvaška prehrambena in trgovska družba Agrokor se je minuli petek dogovorila za prevzem 53-odstotnega deleža v slovenskem trgovcu in največjem zaposlovalcu v državi Mercatorju za 243 milijonov evrov. Agrokor bo prevzel tudi 1,1 milijarde evrov Mercatorjevega dolga in bo pozneje objavil prevzemno ponudbo za vse preostale deleže.
S poslom, za katerega so se dogovarjali več let, bo nastal eden največjih trgovcev v srednji in vzhodni Evropi z okoli sedem milijard evrov letnega prihodka, 60.000 zaposlenimi in trgovinami v Sloveniji, na Hrvaškem, v BiH in Srbiji. Povečuje imperij Ivice Todorića, oligarha, ki je lastnik Agrokorja in je najbogatejši človek na Hrvaškem, po podatkih Forbesa vreden skoraj 600 milijonov evrov.
Vendar posel prinaša več kot to, piše komentator. Prvič, nakazuje, da je Slovenija, ki je v globoki recesiji in se bori, da ne bi postala naslednja članica evrskega območja, ki bi morala zaprositi za mednarodno pomoč, končno pripravljena začeti privatizacijo, s katero je dolgo zavlačevala.
Državno lastništvo podjetij vodilo k zagotavljanju osebnih interesov
Drugič, prihaja v času, ko Hrvaška postaja 28. članica EU, in lahko napoveduje več čezmejne integracije med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, ki bi lahko pripomogla k ponovni vzpostavitvi poslovnih in trgovinskih stikov, ki so jih prekinile vojne v 90. letih. Vendar pa je Slovenija za razliko od ostalih nekdanjih komunističnih držav, ki so privatizirale nekdanje državno premoženje, velik del gospodarstva ohranila pod državnim nadzorom.
Komentator med drugim piše, da je državno obvladovanje vodilo k slabemu upravljanju in izkoriščanju vezi med podjetji in vlado ter med državnimi bankami in drugimi deli gospodarstva za zagotavljanje zasebnih interesov. Te težave so prišle na plano ob udaru gospodarske krize in pustile v slovenskih bankah za sedem milijard evrov slabih posojil.
Povezovanje podjetij v regiji dobrodošlo in neizogibno
Komentator omenja tudi prvi privatizacijski paket, ki predvideva prodajo državnih naložb v 15 podjetjih, med drugim v Novi Kreditni banki Maribor in v Telekomu Slovenije. Čeprav Mercator ni v državni lasti, pa je država posredno vpletena prek lastništva v prodajalcih deleža v trgovcu.
Zato se podpis prodajne pogodbe komentatorju zdi dobrodošel signal, da je država pripravljena izpeljati svoje privatizacijske načrte. Ob tem pa priznava, da utegne posel naleteti še ne številne ovire in nasprotovanja.
V vsakem primeru pa meni, da je povezovanje med podjetji na območju nekdanje Jugoslavije dobrodošlo in neizogibno. Regija je namreč skupaj gospodarsko bistveno pomembnejša od posameznih držav.
Ob tem navaja besede predsednika uprave Atlantic Grupe Emila Tedeschija, da poslovneži sicer ne želijo nadomestiti politikov, a da je gospodarstvo običajno vedno korak pred politiko. Ljudje po njegovem mnenju to sprejemajo z odobravanjem.