Premožna družina Forštner iz Velenja, ki obvladuje velik del lokalnega gospodarstva, ima vedno več težav z razčiščevanjem poslov iz preteklosti. Medtem ko se ukvarja z iskanjem nepravilnosti v Tekstilni tovarni (TT) Okroglica in odškodninskimi tožbami proti njenemu nekdanjemu direktorju, ji po drugi strani grozi milijonska tožba zaradi domnevnega oškodovanja podjetij iz kroga propadlega Gradisa Celje.
Kdo bo pokril milijonske dolgove
Gre za vprašanje, kdo bo pokril dolgove podjetja Asteh iz Velenja, ki je leta 2012 končalo v stečaju. Pred tem se je na območju kamnoloma Podgora v Šmartnem ob Paki ukvarjalo s proizvodnjo asfaltnih zmesi. Obrat je najemalo od sestrskega podjetja Kamteh, ki je bilo tudi njegov glavni dobavitelj in hkrati kupec. Še leta 2008 so v Astehu ustvarili 2,6 milijona evrov prihodkov od prodaje in imeli za 1,4 milijona evrov premoženja v obliki poslovnih terjatev. Ko je Asteh zaradi poglabljanja krize v gradbeništvu in pomanjkanja naročil razglasil stečaj, so upniki ugotovili, da je premoženja v stečajni masi dovolj kvečjemu za stroške postopka, kaj šele za poplačilo nekaj sto tisoč evrov obveznosti do NLB, Petrola, države...
Za povrnitev škode upnikom, ki lahko preseže milijon evrov, sta odgovorna tudi Kamteh in njegova zakonita zastopnika Matjaž Petkovšek in Martin Forštner, je prepričana stečajna upraviteljica Asteha Vida Gaberc. Po pregledu poslovanja je ugotovila, da je bil Asteh pri izvajanju vseh poslovnih funkcij v resnici odvisno podjetje, Kamteh pa obvladujoče podjetje, čeprav med seboj nista bili lastniško povezana ali imela sklenjene pogodbe o obvladovanju. Asteh je namreč od Kamteha zakupil celotni obrat asfaltnega mešalca in v njegovem imenu upravljal kamnolom. Obenem je od Kamteha kupoval surovino in mu nato še prodajal proizvedene izdelke. Po zakonu mora obvladujoče podjetje odvisnemu poravnati vsako med trajanjem pogodbe nastalo letno izgubo. Obe podjetji sta sicer v večinski lasti družbe Gradis Bau iz Celovca, ki jo po naših informacijah obvladujejo Forštnerjevi.
Asfaltne zmesi prodajal za manj, kot je stal material
Na pobudo upniškega odbora se je Gaberčeva lotila tudi iskanja vzroka za nastalo izgubo oziroma pojasnil, kako je Asteh porabil prejeta sredstva. NLB mu je posodila 350.000 evrov, ki jih nikoli ni dobila nazaj. Podjetje Valiant medtem čaka na 200.000 evrov, prav tako Petrol. Še dobrih 67.000 evrov od Asteha terja Durs oziroma država. Gaberčeva, ki vodi tudi problematična stečaja Rašice Mateja Raščana in družbe Zvon Dva Holding, je samo v letu 2011 ugotovila za 130.000 evrov potencialne škode na premoženju Asteha. Ob tem velja opozoriti, da se je Gaberčeva osredotočila le na obdobje izpodbojnosti, torej leto dni pred začetkom stečaja. Pred tem je Asteh beležil nekajkrat večji obseg poslovanja.
Do oškodovanja naj bi prišlo v dveh primerih. Kot prvo se je Asteh obvezal, da bo na leto proizvedel in prodal za najmanj 30.000 ton asfaltnih mešanic in plačal najemnino pet evrov na tono. V primeru manjših količin pa bi moral Kamtehu plačati dodatnih pet evrov na tono. Upraviteljica meni, da je bila pogodba očitno v škodo Astehu, saj sta oba pogodbenika morala vedeti, da takšna postavka glede na preteklo realizacijo in padec gradbenega trga ni realna. Leta 2011 je Asteh proizvedel za le 12.500 ton asfaltne zmesi, Kamteh pa naj bi mu (neupravičeno) izstavil račun v višini dodatnih 87.500 evrov. In drugo, Asteh je za pesek, kurilno olje, bitumen in agregate plačal več, kot je nato iztržil od prodaje izdelkov Kamtehu. Razlika je znašala najmanj 43.200 evrov. Dodatno je Gaberčeva odkrila, da je Asteh na veliko posojal sredstva povezanim družbam, namesto da bi poplačal dolgove do drugih upnikov. Leto dni pred stečajem je na primer začel kurilno olje kupovati pri Kamtehu.
»S takšnimi očitki se ne strinjamo in vztrajamo pri stališču, da do Kamtehovega oškodovanja družbe Asteh nikoli ni prišlo. Dejstvo je, da je družba Kamteh prevzela nekatere obveznosti družbe Asteh. Glede na navedeno je povsem nelogično, da bi družba Kamteh sploh še kar koli plačevala v stečaj,« ji odgovarjajo v Fori Skupini, krovni družbi družine Forštner.
Gradis Celje zahteval 1,2 milijona, dobil 250.000 evrov
O morebitnem uveljavljanju povračila škode bo vendarle odločil upniški odbor. Sredstva za financiranje pravdnih postopkov bo morala namreč zagotoviti stečajna masa Asteha ali pa kar upniki sami. Vprašanje je tudi, ali je sploh možno izterjati milijonska sredstva, saj ima njihova edina realna tarča Kamteh zaradi izvršb že več mesecev blokirane vse račune. Neznanka ostaja tudi finančna slika njegove lastnice, družbe Gradis Bau, saj so avstrijski registri za razliko od slovenskega razmeroma zaprti. Po dostopnih podatkih je prav Gradis Bau lastnik kamnoloma Podgora, vendar ima na njem že vpisanih vrsto hipotek. Zahtevki NLB, LHB Frankfurt, Abanke Vipe in države se gibljejo v milijonih evrov.
Za usodo družbe Gradis Bau so dolgo časa trepetali tudi upniki Gradisa Celje, saj je stečajni upravitelj Zlatko Vili Hohnjec proti njej vložil več kot 1,2 milijona evrov visoko tožbo. Gradis Bau je bil namreč vpleten v več domnevno spornih poslov, ki so finančno izčrpali kasneje propadlega gradbinca. Najprej je bil Gradis Bau v lasti Gradisa Celje, kasneje pa je potihoma prešel v roke Forštnerjevih. Pred tem je v nepojasnjenih okoliščinah postal lastnik kamnoloma Podgora. Do oškodovanja naj bi prišlo leta 2008, leto dni pred bankrotom Gradisa Celje, ko je ta od avstrijske družbe kupil deset odstotkov lastnih delnic. Zanje je moral odšteti kar 1,2 milijona evrov. Forštnerjevi, ki so takrat že obvladovali Gradis Bau, naj bi s tem prišli do sredstev za vračilo posojil Gradisu Celje. Na koncu je Gradis Bau v stečajno maso nakazal 250.000 evrov. Enak znesek so nakazala tudi podjetje Elvel, Fori in Emo-Tech, ki so v lasti Forštnerjevih.