V Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je od NLB in Nove KBM že prevzela slaba posojila, od Abanke pa jih bo v prihodnjih tednih, pravijo, da holdingov ne bodo avtomatično potiskali v stečaj, pa čeprav to morda nekateri od njih pričakujejo. Holdingi so v bankah navrtali večmilijardno luknjo in velik del teh slabih terjatev je zdaj zaupanih v reševanje DUTB.
Prav največje državne banke so bile do holdingov najbolj izpostavljene, hkrati pa so bile te terjatve slabo zavarovane. Manjše banke, predvsem v tuji lasti, ki so v zgodbo vstopile kasneje, so svoje terjatve nasprotno praviloma bolje zavarovale, pogosto s hčerinskimi družbami holdinga. Prav te pa najpogosteje ustvarjajo glavnino denarnega toka, iz katerega se poplačujejo najeta posojila. Če se odločijo zastavni upniki te prodati, lahko denarja za poplačilo posojil hitro zmanjka. V ozadju pojasnil DUTB, da holdingov ne bodo avtomatično pošiljali v stečaje, se tako skrivajo načrti, kako zagotoviti denarni tok za poplačilo svojih terjatev ali izboljšati zavarovanja, kar je DUTB z dosedanjimi postopki že nakazala.
Ponujena roka menedžerjem ACH manever za izboljšanje položaja
DUTB je pred časom tako na primer presenetila z odločitvijo, da menedžerjem družbe ACH, zbranim v družbi Protej, omogoči prevzem 66-odstotnega deleža proizvajalca počitniških prikolic in avtodomov Adria Mobil. DUTB, ki je s prenosom terjatev dobila za okoli 63 milijonov evrov posojil Proteju in ACH, je omenjenima družbama odobrila še enoletni moratorij za odplačilo glavnice in podprla vlogo ACH za preventivno prestrukturiranje družbe. Kot se je izkazalo, je DUTB, ki je v zameno prejela v zastavo 66-odstotni delež Adrie Mobil ter za 24 milijonov evrov obveznic te družbe, s tem manevrom dejansko izboljšala svoj položaj. Banke so namreč obdržale posojila družbi Adria Mobil, ki ustvari pomemben del denarnega toka, namenjenega poravnavanju posojil. Če bi se ACH ali banke odločile Adrio Mobil prodati, ACH vsaj polovice svojega dolga ne bi mogel poplačati in ta bi bil za DUTB izgubljen. Tako pa je zdaj DUTB prevzela nadzor nad skoraj celotnim denarnim tokom Skupine ACH.
Po podatkih Banke Slovenije so imele banke konec leta 2009 do holdingov skupno za 2,16 milijarde evrov terjatev. Kar 1,4 milijarde evrov teh terjatev so imele velike domače banke, torej banke, s katerih se slabe terjatve prenašajo na DUTB. Večina, natančneje 60 odstotkov terjatev do holdingov, ki so se poravnavale z zamudo, je bila nezavarovanih. Z delnicami ali deleži podjetij je bilo zavarovanih 12 odstotkov terjatev do holdingov, z nepremičninami pa 2,5 odstotka terjatev. Podatki centralne banke kažejo, da ACH verjetno še zdaleč ni edini tak primer, ko bi lahko DUTB ostala »ujeta« na holdingu, medtem ko bi roko nad denarnim tokom hčerinskih družb držale predvsem preostale banke upnice, zlasti nedržavne in v tuji večinski tuji lasti.
Pred DUTB še vrsta trdih orehov
Tudi v Skupini Perspektiva FT belokranjskega poslovneža Darija Južne je DUTB na primer prevzela le slabe terjatve do holdingov Vizija in Vizija Ena ter novomeške gradbene družbe CGP. Niso pa banke na DUTB prenesle terjatev do Južnine krovne družbe Perspektiva FT ter terjatev do podjetij Lisca, Tiskarna Novo mesto, VGP Novo mesto in IGM Strešnik. Podobno bo po dostopnih podatkih DUTB prevzela le terjatve do Avtotehne in njene hčerinske družbe Avtera, medtem ko bodo posojila SwatyCometu in Avtotehni Vis, ki ustvarita pretežni del denarnega toka, banke obdržale v svojih bilancah. Pri tem ne gre zanemariti, da doslej nobena od bank ni vpisala hipoteke na SwatyCometu, ključni naložbi Avtotehne, medtem ko je na lastništvu Avtotehne Vis zastavno pravico vpisala le avstrijska banka Sparkasse. V podobni vlogi je DUTB tudi v Skupini DZS, kjer je prevzela le terjatve do matične družbe DZS in Dela Prodaje. Na drugi strani je denimo NLB obdržala z nepremičninami zavarovane terjatve do Term Čatež, medtem ko imata na premoženju Marine Portorož več hipotek vpisanih Banka Koper in Gorenjska banka.
Brez večjega vpliva je po dostopnih podatkih DUTB tudi v Skupini Istrabenz, kjer je prevzela terjatve do matičnega holdinga in Istrabenza Turizma, medtem ko so banke v svojih bilancah obdržale terjatve do Istrabenza Plinov in Actuala I.T., dveh finančno najbolj zdravih Istrabenzovih hčerinskih podjetij. Težave bi lahko imela DUTB tudi v holdingu PSZ. Tako imenovana slaba banka bo imela po končanem prenosu slabih posojil z Abanke zastavno pravico vpisano na večinskem deležu družbe Avto Celje, portoroškem hotelu Marita ter 40-odstotnem deležu kmetijske družbe Meja Šentjur. Vendar so brez sodelovanja preostalih bank ta zavarovanja bolj ali manj zgolj črka na papirju, saj so hčerinske družbe PSZ med seboj prepletene s številnimi poroštvi in druga drugi jamčijo za vračilo posojil.
Reprograme diktirajo manjše banke upnice
V nekaterih primerih ima DUTB kljub vsemu vse vzvode odločanja. Boljši položaj kot drugim bankam upnicam se slabi banki tako obeta v Skupini NFD Holding, Savi in Alpini Holding. V teh primerih ima DUTB po dostopnih podatkih zastavne pravice vpisane tako na lastništvu zdravih hčerinskih podjetij kot na premoženju teh hčera.
Glavni cilj DUTB je, da povrne državi čim več denarja, vloženega v banke. Za to ima na razpolago terjatve, ki jih je po diskontni ceni prevzela od bank, in zavarovanja, ki sodijo k posameznim slabim posojilom. Podjetja, katerih slaba posojila so banke prenesla na DUTB, ostajajo medtem komitenti poslovnih bank. Podjetja, ki potrebujejo reprogram posojil, so zato prisiljena iskati kompromis med različnimi upniki. Kot smo že večkrat poročali, so banke doslej pri odobravanju posojil upoštevale predvsem zavarovanja, medtem ko se poslej osredotočajo predvsem na denarni tok oziroma razmerje med dolgom in denarnim tokom. Podjetjem se je v času krize zmanjšalo oboje, tako vrednost zavarovanj kot denarni tok, zato so reprogrami posojil neizbežni. A pri teh nimajo nujno glavne besede banke, ki imajo največ terjatev do podjetja oziroma holdinga, ampak pogosto banke, ki držijo roko nad denarnim tokom oziroma hčerinskimi podjetji holdingov, ki ustvarjajo glavnino denarnega toka, pa čeprav so terjatve teh bank na primer nižje. V reprogramih posojil se položaj upnikov, ki imajo terjatve do holdingov, tako po neuradnih informacijah pogosto celo poslabšuje na račun bank upnic, ki imajo terjatve do podjetij, ki v teh holdingih ustvarjajo denarni tok. Banke upnice se tudi navodil nadzornika, da naj se v času reprogramov na primer ne unovčujejo zavarovanja in tako spreminjajo odnosi med upniki, po naših informacijah ne držijo. K temu naj bi pomembno prispevala tudi apatičnost največjih bank, vodij konzorcijev, ki se po lastnih zagotovilih sicer trudijo, a storijo bore malo. Medtem minevajo meseci, leto, ki ga je vlada označila za leto razdolževanja podjetij, pa bo kmalu že na polovici.