Mariborski Probanki ni uspelo izpolniti zahtev Banke Slovenije in do konca junija zbrati dodatnih 50 milijonov evrov svežega kapitala. »Glede na to, da do konca minulega meseca dokapitalizacija ni bila izvedena, smo prosili Banko Slovenije za podaljšanje roka,« so nam povedali v Probanki, kjer pa podrobnosti niso komentirali.
Čeprav je predsednik uprave Probanke Bogomir Kos še pred kratkim poudarjal, da se za vstop v banko zanimajo tako vlagatelji iz EU kot tudi zunaj EU, po naših informacijah v banki za zdaj nimajo še nobenih konkretnih ponudb investitorjev. Kljub temu v Probanki poudarjajo, da dogovori o dokapitalizaciji še vedno potekajo, že v kratkem pa nameravajo sklicati tudi novo dokapitalizacijsko skupščino. Ali bodo v drugem poskusu prav tako poskušali zbrati 50 milijonov evrov dodatnega kapitala ali pa so se njihove kapitalske potrebe še dodatno povečale, za zdaj ni znano. Konec lanskega leta je količnik temeljnega kapitala Probanke sicer znašal le še 5,4 odstotka, kar je v veliki meri posledica lanskoletne 51-milijonske izgube. Toda po ocenah revizorjev je bila izguba banke v minulem letu podcenjena za več kot 20 milijonov evrov, saj v banki številne naložbe še vedno vrednotijo po bistveno višjih cenah od borznih, hkrati pa se revizorji niso mogli prepričati niti o ustreznosti oblikovanih oslabitev za nekatera posojila.
Prošnja za podaljšanje roka že romala v Banko Slovenije
Kako bodo ukrepali zaradi neuspele dokapitalizacije, v Banki Slovenije niso želeli pojasniti. »V postopkih nadzora ažurno spremljamo izvrševanje izrečenih ukrepov v bankah in ravnamo v skladu s zakonsko določenimi postopki in po potrebi sprejmemo dopolnilne ukrepe,« so bili kratki. Na vprašanje, ali preučujejo možnosti, da bi kateri od bank, ki jim že dlje časa ne uspe doseči zahtevane kapitalske ustreznosti, vzeli licenco za opravljanje bančnih poslov, v Banki Slovenije niso želeli odgovoriti.
»Glede na probleme, s katerimi se sooča bančna industrija, tako v tujini kot doma, je že dalj časa dejstvo, da primernih investitorjev ni na pretek,« zaplete pri dokapitalizacijah domačih bank pojasnjujejo v Banki Slovenije. S podobnimi težavami pri zbiranju dodatnega kapitala kot Probanka se trenutno soočata tudi Abanka, ki mora do konca tega meseca izvesti 90-milijonsko dokapitalizacijo (to je že tretji poskus dokapitalizacije v dobrem letu dni), in Factor banka, ki ji v prvem poskusu prav tako ni uspelo izpeljati načrtovane 25-milijonske dokapitalizacije. Investitorja, ki sta opravila skrbni pregled Factor banke, sta namreč zahtevala drugačne pogoje, vendar podrobnosti v banki niso razkrili. Sodeč po dostopnih podatkih pa so se dogovori zalomili predvsem pri ceni, kar nakazuje tudi sklic nove skupščine. Delničarji Factor banke bodo namreč 6. avgusta odločali o dokapitalizaciji v višini do 50 milijonov evrov z izdajo novih delnic po ceni 20 evra za delnico, medtem ko so prvotno želeli izvesti polovico manjšo dokapitalizacijo po ceni 36 evrov za delnico. Podobno je znižanje cene dokapitalizacijske delnice pričakovati tudi pri Probanki, kjer pa bodo pred tem morali znižati osnovni kapital. Po zakonu o gospodarskih družbah cena dokapitalizacijske delnice namreč ne sme biti nižja od njene nominalne vrednosti, kar v primeru Probanke predstavlja 4,2 evra za delnico.
Reševanje tudi na plečih lastnikov obveznic
Zapleti pri dokapitalizaciji Probanke in Factor banke pa v vedno bolj neugoden položaj spravljajo tudi imetnike obveznic obeh bank. Da je zaupanje teh vlagateljev načeto, nakazuje tudi zadnje trgovanje, saj so v zadnjih tednih številni vlagatelji že prodali svoje obveznice. Toda podobno kot imetniki podrejenih obveznic NLB, Nove KBM in Abanke Vipa so tudi imetniki obveznic Probanke in Factor banke spoznali, da so vstopili v vse prej kot varno in stabilno naložbo. Probanka je svoje obveznice 10. izdaje namreč kupovala po vsega 68 odstotkih njihove nominalne vrednosti, medtem ko njene obveznice 9. izdaje, ki nimajo dospetja, kotirajo pri vsega 18 odstotkih nominalne vrednosti. Podobno je tudi Factor banka svoje podrejene obveznice v zadnjem času odkupovala po okoli 40 odstotkih nominalne vrednosti, a ji je kljub nizki ponujeni ceni uspelo pokupiti že skoraj polovico celotne izdaje.
»V banki nismo začeli kakšnega sistematičnega odkupa naših lastnic obveznic, temveč smo samo izkoristili ugodno ponudbo za nakup na trgu. Cena pa je bila taka, da pomeni tudi posreden pozitiven učinek na kapital banke,« nam je povedal član uprave Factor banke Dušan Valenčič. »Tudi to je ukrep, s katerim ugodno vplivamo na kapitalsko ustreznost,« so bili kratki tudi v Probanki. Ker sta Factor banka in Probanka svoje obveznice odkupili zgolj po delčku njihove nominalne vrednosti, se je zaradi tega za en do dva milijona evrov okrepil tudi njun kapital. Toda če bi želeli Probanka in Factor banka zgolj z odkupom lastnih obveznic pokriti svoj kapitalski primanjkljaj, bi morali dejansko pokupiti vse svoje obveznice po ceni, ki ne bi smela presegati desetih odstotkov nominalne vrednosti.