Čas plačevanja za pretekle napake evropskih bank očitno še ni minil. Bankrot mesta Detroit bo namreč po žepu udaril tudi banke iz nekaterih evropskih držav, ki so v iskanju visokih zaslužkov, ob domnevnem nizkem tveganju, naletele na mino.
Tvegan posel evropskih bank sega sicer v obdobje pred krizo, natančneje v leto 2005, ko je Detroit iskal vlagatelje pri izdaji obveznic. Z izkupičkom od prodaje obveznic je želel Detroit napolniti opustošeno pokojninsko blagajno za komunalne delavce, policiste in gasilce. Prodajo dolžniških papirjev mesta, ki je s stalnim odseljevanjem ljudi ostalo brez velikega dela davčnih prihodkov, je vodila švicarska banka UBS. A četudi je bila sama ena od vlagateljic v obveznice Detroita, lahko danes bolj umirjeno spremlja bankrot, saj je kot izdajateljica 1,4 milijarde dolarjev vrednih obveznic zaslužila skoraj 47 milijonov dolarjev. Za nameček se je skupaj z Bank of America zavarovala še pred nihanji obrestnih mer na obveznice, zaradi česar dolguje mesto obema bankama 297 milijonov dolarjev. Finančna velikana naj bi se z oblastmi medtem že dogovorila za 25-odstotni popust in končno 75-odstotno poplačilo skoraj 300 milijonov dolarjev.
Preostali vlagatelji so potegnili krajši konec. Evropske banke so mestu, ki je nekoč predstavljalo srce ameriške avtomobilske industrije in nosilo ime »Motor City«, posodile skupno približno milijardo dolarjev. Vendar je njihov vložek danes vreden le delček vrednosti iz leta 2005, pri čemer se bodo morale posloviti tudi od pričakovanih obrestnih prihodkov, ki naj bi se jih v 20 letih nateklo za okoli 600 milijonov dolarjev. Najbolj sta se v poslu opekli danes podržavljena belgijska banka Dexia, ki ni želela razkriti obsega svoje izpostavljenosti do Detroita, in nemška banka Hypo Real Estate Holding, ki ima v lasti obveznice, katerih vrednost je ob izdaji presegla 200 milijonov dolarjev. Nemška banka jih sicer ni kupila sama, temveč jih je pridobila z osem milijard dolarjev vrednim prevzemom irske banke Depfa Bank, ki je bila pred krizo zelo aktivna predvsem pri nakupovanju obveznic evropskih držav. Banka Hypo Real Estate Holding tudi zaradi tega udarca krize enostavno ni mogla preživeti. Danes jo upravlja agencija FMS Wertmanagement, ki je naložbo v obveznice Detroita že praktično odpisala.
Po mnenju mnogih strokovnjakov posel v Detroitu ni osamljen primer, zato lahko evropske banke doleti še kakšno neprijetno »presenečenje«. Predvsem pa kaže na miselnost finančnih institucij iz časov pred krizo, ko jih večina ni dovolj resno upoštevala tveganj, temveč so iskale le najvišje donose. To je na lastni koži občutila tudi osrednja akterka v opisani zgodbi – švicarska UBS, ki je s pogoltnimi naložbami med krizo ustvarila že za okoli 50 milijard dolarjev izgube, zaradi česar je bila prisiljena odpustiti 10.000 zaposlenih in začeti ukinjanje divizije investicijskega bančništva.
