Kriza je močno prizadela evropske banke in podjetjem vzela pomemben vir financiranja. Po zadnjih podatkih Evropske centralne banke (ECB) se je obseg kreditiranja podjetij tudi lanskega novembra krepko znižal, in sicer za tri odstotke. Zaradi tega se mnoga evropska podjetja čedalje pogosteje odločajo za iskanje sredstev neposredno na finančnih trgih, kjer je na voljo več denarja kot pri bankah.
Analitska družba Dealogic ocenjuje, da so evropska podjetja v lanskem letu dodobra izkoristila lov vlagateljev na visoke donose in izdala rekordnih 90 milijard evrov tako imenovanih junk obveznic in komercialnih zapisov, kar je več kot 54-odstotna rast na letni ravni. Skupno naj bi izdaje korporativnih obveznic lani krepko presegle 450 milijard evrov iz leta 2012. V bonitetni agenciji Fitch Ratings ocenjujejo, da so evropska podjetja v prvi polovici lanskega leta izdala 257 milijard evrov obveznic, ob nadaljevanju ekspanzivne denarne politike ECB pa pričakujejo močan obseg izdaj tudi v letošnjem letu.
Grška podjetja ceneje, slovenska dražje
Lani je najbolj presenetilo ponovno izdajanje obveznic podjetij iz perifernih držav, tudi portugalskih in grških. Petnajsterica grških podjetij je z izdajo obveznic lani zbrala rekordno količino denarja, kar štiri milijarde evrov. Seveda pri tem pomaga, če je eno od podjetij, ki so izdala obveznico, hčerinska družba finančno močne ameriške skupine Coca-Cola. Vendar ne gre prezreti, da se uspešno zadolžujejo tudi druga grška podjetja, denimo telekomunikacijska skupina OTE in energetska družba Hellenic Petroleum.
Pri tem je morda bolj kot rekordni zneski pomembno, da so grška podjetja prišla do denarja kljub dejstvu, da so vrata finančnih trgov Grčiji še vedno zaprta. Zahtevani donos na desetletne grške obveznice se je sicer lani res znižal na okoli osem odstotkov, kar je najnižje po letu 2010, vendar pa to ni razlog za pretirano veselje. Kriza je namreč dokazala, da tako visoka cena zadolževanja dolgoročno enostavno ni vzdržna.
Eden od aksiomov finančnih trgov pravi, da plačujejo podjetja običajno pribitek na tveganje, ki mu je po oceni bonitetnih agencij in trgov podvržena država. Poenostavljeno to pomeni, da bi se morala grška podjetja na trgu zadolževati dražje, kot to počne država. To je bil navsezadnje razlog za nevšečnosti številnih uspešnih slovenskih podjetij, ki so se morala zaradi visoke cene zadolževanja države tudi sama predrago zadolževati. Tušmobil je moral ob lanski julijski izdaji dveletne obveznice vlagateljem ponuditi 6,5-odstotni donos, skupina KD Group pa je morala jeseni vlagateljem za enajstletno obveznico ponuditi šestodstotni donos. Čeprav se izdaj obveznic in komercialnih zapisov običajno ne primerja, omenimo, da je Petrol septembra izdal šestmesečne komercialne zapise po 3,4-odstotni obrestni meri, kar je dve odstotni točki več, kot je tedaj plačala država pri izdaji šestmesečnih zakladnih menic.
Slovenski kapitalski trg slabo razvit
»Če je kapitalski trg v državi razvit, imajo podjetja nov vir financiranja in niso tako odvisna od bank,« pojasnjuje Žiga Gregorinčič iz Alte Invest. V Sloveniji kapitalski trg na žalost še ni dobro razvit, v Grčiji in drugih perifernih državah pa je slika drugačna. Vse periferne države območja evra, kamor se uvršča tudi Slovenija, so leta 2012 (zadnji celoletni razpoložljivi podatki) izdale več kot 61 milijard evrov obveznic, največ po letu 2009. Rast količine izdaj je po Gregorinčičevem mnenju lahko tudi posledica bolj intenzivnega vlaganja skladov, ki iščejo visoke donose. To se jasno kaže v strmo rastočem obsegu izdaj junk obveznic.
Nekaj takšnih je bilo lani tudi na Portugalskem, kjer so podjetja izdala okoli šest milijard evrov obveznic, kar je precej več kot leta 2012, a nižje od devetih milijard evrov, kolikor so zbrala rekordnega leta 2009. Večina podjetij pa se je zadolžila ceneje od države. Portugalsko energetsko podjetje Galp Energia je pred nekaj meseci izdalo 500 milijonov evrov vredno šestletno obveznico, za katero je moralo vlagateljem ponuditi 4,25-odstotni zahtevani donos, kar je manj, kot so takrat znašali donosi na petletno portugalsko državno obveznico. Španska trgovska veriga El Corte Ingles je novembra izdala svojo prvo dveletno obveznico. Za 600 milijonov evrov je plačala 2,8-odstotni donos, enako kot španska država. V Španiji so podjetja z zadolževanjem na trgu lani zbrala več kot 22 milijard evrov, v Italiji prek 25 milijard evrov, na Irskem pa 5,5 milijarde evrov.
O tolikšnih vsotah lahko v Sloveniji le sanjamo, po oceni strokovnjakov bo moralo preteči kar nekaj časa, preden se bo na trgu zadolževala več kot peščica slovenskih podjetij. Gregorinčičevi izračuni kažejo, da je nominalna vrednost obveznic, s katerimi se trguje na Ljubljanski borzi, le okoli 1,15 milijarde evrov in komaj presega tri odstotke BDP. Ta delež je v drugih državah precej višji, ponekod pa celo presega 50 odstotkov BDP.