Čeprav nihče več ne dvomi, da bodo nedeljske volitve v Nemčiji prinesle največ glasov krščanski uniji (CDU/CSU) kanclerke Angele Merkel, je prav tako jasno, da CDU/CSU ne bo uspelo zasesti večine 620 sedežev v bundestagu. Boj za mandatarja je s tem odprt, čeprav je večina prepričana, da bo Merklova porazila prvaka socialdemokratov (SPD) Peera Steinbrücka in na čelu Nemčije preživela še tretji mandat.
Nadaljevanje varčevanja?
A s kom bo sodelovala v koaliciji? Sedanja partnerica Svobodna demokratska stranka (FDP) je na nedavnih bavarskih volitvah dobila le tri odstotke vseh glasov, če se vzorec ponovi tudi na državni ravni, pa ne bo prestopila niti petodstotnega parlamentarnega praga. V tem primeru naj bi bila najbolj verjetna koalicija CDU/CSU in SPD, s katero je Merklova nastopila že v prvem kanclerskem mandatu, ko je bil njen finančni minister prav Steinbrück. Ne glede na to, kdo bo na koncu pristal v koaliciji, so si strokovnjaki edini, da velikih premikov v nemški gospodarski in mednarodni politiki ni pričakovati.
Kljub temu ni pretirano reči, da so letošnje volitve prav tako kot za Nemce pomembne tudi za območje evra in zadolženi jug, ki je odvisen od milijardnih pomoči mednarodnih kreditorjev. »Pri namigovanjih, da bo Nemčija odstopila od financiranja zadolženih držav, gre zgolj za politične igre,« je dejal Črt Kostevc z ljubljanske ekonomske fakultete in pojasnil, da Nemčija z reševanjem zadolženih držav dejansko financira sama sebe. Spomnimo, da so bile nemške banke leta 2010 z okoli 540 milijardami evrov izpostavljene do držav PIIGS (Portugalska, Grčija, Italija, Irska in Španija), vendar so njihove težave pomagali rešiti evropski davkoplačevalci in Evropska centralna banka (ECB).
Merklova se je v svojem zadnjem mandatu, čeprav na začetku ni uživala velike podpore, dokazala, saj je Nemčija krizo prešla v dobri kondiciji. Danes je s 65-odstotno podporo absolutno najbolj priljubljena političarka, pri čemer ima nemalo zaslug tudi zaradi nepopustljivosti do zadolženih držav. Merklova je ena od arhitektk sistema fiskalnega čiščenja držav, ki že terja svoje žrtve. Ostro varčevanje pomeni padanje vseh vrst domače potrošnje, vprašanje pa je, kaj bo zraslo na pogorišču. »Menim, da se vsi, s trojko na čelu, preveč zanašajo na učinek, ki ga bo imela fiskalna disciplina na trgih,« opozarja Kostevc. Če se cena zadolževanja ne bo znižala, potem ko bodo države znižale javnofinančne primanjkljaje pod tri odstotke BDP, se lahko izkaže, da je bila varčevalna politika popolnoma zgrešena.
Spregledani nemški zgledi
No, vsaj za Nemce ni bila. Medtem ko se je Evropa drago zadolževala, je Nemčija plačevala rekordno nizke obresti. Ko so drugi zmajevali z glavo ob sesuvanju trga dela, se je stopnja brezposelnosti v Nemčiji od leta 2008 do letos znižala za dve odstotni točki, na 5,5 odstotka, kar je več kot polovico nižje od evropskega povprečja. Kljub krizi se zasebna potrošnja v Nemčiji nikoli ni zmanjšala, temveč vztrajno raste, medtem ko javna potrošnja raste med enim in dvema odstotkoma na leto.
Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac opaža, da je rast v panogi gospodinjskih aparatov na trgih zahodne Evrope prisotna le v Avstriji in Nemčiji, ki so ji izredno koristile Schröderjeve reforme. Nekdanji nemški kancler je za ceno poraza na naslednjih volitvah izpeljal ukrepe, dobre za državo. »Po njem bi se morali zgledovati slovenski politiki.«
Vendar se na žalost ne. To kaže tudi reševanje slovenskega bančnega sistema, pri katerem bi se morali zgledovati po Nemcih. Ob znamenjih prvih težav po propadu Lehman Brothers je nemška vlada sprejela namreč kar 500 milijard evrov vreden paket pomoči. V Sloveniji smo banke doslej podprli z dobro milijardo evrov, likvidacijo Factor banke in Probanke pa z 1,2 milijarde evrov državnih poroštev. Trenutno potekajo pogovori o milijardo evrov visoki dokapitalizaciji, medtem ko bo približno 4 milijarde evrov visok račun sanacije prek Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) izstavljen naknadno.
A danes se piše leto 2013, kriza traja že pet (!) let. Medtem ko so Nemci reševali banke s hitrim odzivom v višini 20 odstotkov BDP, ki je v enem letu dvignil javni dolg z dobrih 66 na več kot 82 odstotkov BDP, smo si Slovenci še zatiskali oči pred težavami. Če bi jih pravočasno prepoznali in se podobno odzvali kot Nemčija, bi morali podpreti banke s 7,2 milijarde evrov. Za proračun resda »brutalen« poseg bi nenadno in močno dvignil našo zadolženost, vendar smo se raje odločili za manj radikalne ukrepe z ne prav bleščečimi rezultati in postopno rastjo javnega dolga.
Nemci preusmerili pogled od Slovenije na Hrvaško
Čeprav mora Merklova skoraj za vsako svojo odločitev dobiti soglasje ustavnega sodišča, je ukrepala hitro, mi nismo in posledice so boleče očitne. Ob pravočasni sanaciji bank bi imeli precej manj težav z brezposelnostjo, ki je bila julija 12,85-odstotna. Dogajanje na trgu dela bi lahko spremljali hladnih glav in sprejemali smiselne strukturne ukrepe, medtem ko bi višja zaposlenost krepko ublažila padec potrošnje gospodinjstev, ki je danes eden od pomembnih razlogov za potapljanje gospodarstva.
Ne, namesto da bi se zgledovali po Nemcih, je tedanjemu predsedniku vlade Borutu Pahorju lesk na oči priklical francoski strojevodja Nicolas Sarkozy na nemško-francoskem vlaku, ki ga je Slovenija lovila kot Francka voz v Cankarjevem Na klancu. V iskanju strateških povezav s Francijo smo morda naredili veliko napako, saj so nas Nemci medtem preskočili in iščejo boljše priložnosti na Hrvaškem, ki bo namesto Slovenije kot mejna država EU predstavljala odskočno desko na trge jugovzhodne Evrope.
Javna skrivnost je, da se Nemci zanimajo le za telekomunikacije (Telekom Slovenije) in logistiko (Luka Koper, Aerodrom Ljubljana), interesa za druge panoge slovenskega gospodarstva in neposredne naložbe pa ni, čeprav je slovenska premierka Alenka Bratušek o tej temi z Merklovo govorila poleti.
