Najprej bodo po evroskupini, ki še poteka in naj bi se končala do 19. ure, evropski finančni ministri nocoj poskušali doseči napredek v pogajanjih o enotnem skladu za reševanje bank, ki ga bodo članice vzpostavile z medvladnim sporazumom.
Enotni sklad se bo polnil s prispevki bank. Vsaka članica naj bi v sklad prispevala 0,8 odstotka kritih vlog vseh kreditnih institucij v državi, sorazmerno z njihovimi obveznostmi in tveganji. Sklad naj bi razpolagal z okoli 55 milijardami evrov. V prehodnem obdobju naj bi imel nacionalne razdelke, ki naj bi se na koncu popolnoma združili.
Glavna odprta vprašanja so: način in hitrost polnjenja sklada, posojanje med nacionalnimi razdelki, delitev bremen v primeru čezmejnega reševanja ter povezava delovanja sklada s pravili "bail in", ki določajo, da državna pomoč banki ne sme biti dodeljena, dokler k izravnavi izgub ne prispevajo tudi lastniki in podrejeni upniki.
Po trialogu novo zasedanje finančnih ministrov
Po osnovnem predlogu naj bi se nacionalni razdelki združili v desetih letih, a v Evropski centralni banki, Evropskem parlamentu in nekaterih članicah želijo, da bi se skupna blagajna napolnila prej; omenja se obdobje petih ali sedmih let.
Viri pri EU pričakujejo nocoj načelni dogovor o skladu, na podlagi katerega se bodo v torek nadaljevala pogajanja o drugih vidikih mehanizma, o katerih se članice pogajajo z Evropskim parlamentom.
Parlament nasprotuje medvladnemu sporazumu o skladu, saj ga je ta izrinil iz procesa odločanja, zato se dodatno zapleta tudi v tristranskih pogajanjih o drugih vidikih mehanizma za reševanje bank. Poleg tega ima parlament pomisleke tudi o načinu odločanja, češ da je preveč zapleten in ne bo omogočil učinkovitega odzivanja.
Cilj torkovega zasedanja je dogovor o novem mandatu članic za pogajanja v naslednjem krogu trialoga članic, parlamenta in Evropske komisije, ki bo v sredo. Po trialogu je pričakovati še eno izredno zasedanje finančnih ministrov.
Časa ni več veliko
Časa namreč ni več veliko, saj si je unija zastavila cilj, da bo vse pravne temelje drugega stebra dorekla do konca meseca in celoten dosje zapečatila do majskih evropskih volitev. Zamude bi spodkopale verodostojnost EU.
"Vsi se moramo potruditi za kompromis," je danes ob prihodu na evroskupino poudaril francoski finančni minister Pierre Moscovici, ki meni, da so razlike sicer velike, niso pa nepremostljive.
Namen bančne unije je utrditi evropski bančni sektor, rešiti problem prepletenosti bančne in dolžniške krize, prenesti breme reševanja bank z davkoplačevalcev na finančni sektor ter preprečiti ponovitev kriz. Prvi steber bančne unije je enotni nadzor.
Evroskupina sicer danes razpravlja o izvajanju programov pomoči za Grčijo, Ciper in Portugalsko. Portugalskih novic tokrat ni pričakovati. Ciper si lahko obeta zeleno luč za sprostitev naslednjega obroka posojila - 150 milijonov evrov iz ESM in 86 milijonov evrov od IMF.
Grčija še ni dosegla dogovora za naslednji obrok posojil
Grčija pa še vedno ni dosegla dogovora s trojko mednarodnih posojilodajalcev o fiskalnih ukrepih, dokapitalizaciji bank in strukturnih reformah, ki bi ji utrl pot do naslednjega obroka posojila, ki ga potrebuje sredi maja. Za vse, še posebej za Grčijo, je pomembno, da trojka in Atene dogovor dosežejo zelo kmalu, je danes opozoril šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.
V torek bodo ministri razpravljali tudi o novih pravilih o obdavčevanju prihodkov od obresti, ki so že leta v slepi ulici zaradi veta Avstrije in Luksemburga. Avstrijski finančni minister Michael Spindelegger je sicer danes dejal, da je Avstrija pripravljena na kompromis.