Po lanskem 2,3-odstotnem padcu bruto domačega proizvoda (BDP) analitiki Ernst&Young in Oxford Economics počasno okrevanje pričakujejo v začetku 2014, in to predvsem zaradi močnejše gospodarske dejavnosti v preostalih članicah območja evra.
Pospešitev rasti slovenskega gospodarstva napovedujejo v 2015, ko naj bi se BDP okrepil za tri odstotke, nato pa naj bi bila v naslednjih dveh letih gospodarska rast 3,3- oziroma 3,1-odstotna.
Letos naj bi se znižale prav vse komponente BDP z izjemo zunanje trgovine, pri čemer naj bi bil največji padec spet pri investicijah. Investicije in zasebna potrošnja bodo na zelo nizki ravni letos ostale zaradi šibkega povpraševanja, naraščajoče brezposelnosti in bremena naraščajočega javnega dolga.
Spodbude za javne naložbe so namreč močno omejene, podatki s konca 2012 pa kažejo na vse slabši položaj tudi v predelovalnem sektorju, opozarjajo v Ernst&Young in Oxford Economics. Gradbeni sektor je medtem še naprej v globoki recesiji.
Analitiki obeh ustanov nato za prihodnje leto napovedujejo obnovo rasti investicij, okrepila pa naj bi se tudi izvoz in uvoz. Domača potrošnja naj bi medtem še naprej stagnirala.
Napoved ne upošteva nove koalicije
Izboljšanje razmer v svetovnem gospodarstvu, stabilizacija javnofinančnih razmer in močnejša investicijska dejavnost naj bi leta 2015 in v naslednjih letih nato prispevali k obnovi močnejše gospodarske rasti.
Kljub temu pa prav šibka investicijska dejavnost in omejene zmogljivosti v gospodarstvu po mnenju avtorjev napovedi ovirajo srednjeročne obete za slovensko ekonomijo. Rast po letu 2015 naj bi bila zato še vedno nižja od pričakovanega odboja po daljši recesiji.
Napoved sicer še ne upošteva oblikovanja nove koalicije, opozarjajo pa, da napeta politična situacija še povečuje negotovosti glede pričakovane gospodarske rasti. Napoved tako vključuje precejšnjo stopnjo tveganja zaradi političnih razmer.
Opozarjajo namreč, da bi vsak nov razdor med političnimi strankami pripeljal do predčasnih volitev. Avtorji menijo, da zadnje politične spremembe zmanjšujejo možnost izvedbe ključnih reformnih ukrepov in povečujejo verjetnost, da bo politika popustila pritisku ulice.
Napoved se dotika tudi slabe banke. Analitiki obeh ustanov menijo, da politična nestabilnost ogroža zastavljeno časovnico za izvedbo tega projekta. V luči tega ocenjujejo, da načrta verjetno ne bo moč izvesti v dogovorjenem roku oziroma do konca aprila.
Letna inflacija naj bi ostala nad dvema odstotkoma
Bolj realen rok za prenos slabih terjatev na družbo za upravljanje terjatev se jim zdi konec leta, zamuda pa po mnenju avtorjev napovedi zaostruje že tako slabo naložbeno klimo v državi.
Na javnofinančnem področju Ernst&Young in Oxford Economics Sloveniji za letos napovedujeta primanjkljaj v višini 4,1 odstotka BDP, kar bi bilo precej več od triodstotnega cilja.
Pod tri odstotke BDP naj bi primanjkljaj padel šele v letu 2016, javni dolg pa naj bi najvišjo raven dosegel leta 2015, ko naj bi znašal 57,9 odstotka BDP.
Zaradi problemov v bančnem sistemu in politične krize po oceni avtorjev še vedno obstaja precejšnje tveganje, da bo morala Slovenija zaprositi za neko obliko finančne pomoči. Verjetnost prošnje za pomoč naj bi se zaradi politične nestabilnosti celo povečevala.
Med pozitivnimi vidiki ustanovi izpostavljata dejstvo, da je Slovenija lani zabeležila presežek na tekočem računu plačilne bilance. Zunanjetrgovinska bilanca naj bi bila zaradi večjega povpraševanja v območju evra pozitivna tudi v prihodnjih letih, kar naj bi ugodno vplivalo na gospodarsko okrevanje.
Letna inflacija naj bi kljub ohlapnemu povpraševanju v naslednjih letih ostala nad dvema odstotkoma. Čeprav je rast inflacije po mnenju avtorjev neposredna posledica dviga posrednih davkov, pa obenem kaže na nadaljnji trend rasti plač nad stopnjo produktivnosti. Ta nezaželeni trend pa bo težko odpraviti pred dejanskim okrevanjem gospodarstva, še pravijo avtorji napovedi.
