Enotni sklad za reševanje ne bo breme za slovenske banke

Enotni odbor in sklad za reševanje bank

Ena osrednjih tem je bil pregled napredka pri postavljanju prvega in drugega stebra bančne unije - enotnega nadzornega mehanizma in enotnega mehanizma za reševanje bank, ki vključuje enotni odbor in sklad za reševanje bank.

V razpravi o bančni uniji so prevladovale besede pohvale za doslej opravljeno delo ter želja po čimprejšnji zagotovitvi stabilnosti finančnega sistema in implementaciji dogovorov, je pojasnila viceguvernerka.

Enotni nadzorni mehanizem bo začel delovati jeseni, po objavi izida pregleda evropskih sistemskih bank, ki že poteka. Vanj so vključene tudi tri največje slovenske banke - Nova Ljubljanska banka (NLB), Nova kreditna banka Maribor (NKBM) in SID banka.

Stroški pregleda še niso znani

Slovenija si prizadeva, da bi se pri evropski vaji čim bolj upošteval lanski pregled slovenskih bank, v katerega sta bili vključeni NLB in NKBM, a popolnega prekrivanja ne bo moglo biti, ker je tudi zajem bank različen, je pojasnil Mavko.

Kolikšni bodo stroški evropskega pregleda za Slovenijo, je še stvar pogajanj, zato o številkah ne morem govoriti, je povedala viceguvernerka, ki sicer ne pričakuje, da bi evropski pregled v primeru NLB in NKBM pokazal občutno drugačno sliko od lanskega.

Pregled je dvodelen. Izid prvega dela, skrbnega pregleda aktive, se pričakuje do poletja, celotna vaja, skupaj z obremenitvenimi testi, pa bo predvidoma končana oktobra, je še pojasnil Mavko.

Enotni sistem reševanja bolehnih bank

Evropski pregled bo osvetlil kapitalske potrebe evropskih bank, zato je ključno dopolnilo k enotnemu nadzoru tudi enotni sistem reševanja bolehnih bank, ki temelji na načelu, da način reševanja čim manj prizadene davkoplačevalce in gospodarstvo.

Zato tudi vzpostavitev enotnega sklada, ki se bo polnil s prispevki bank. O višini prispevkov je v tej fazi še prezgodaj govoriti, ker se izvedbeni akt še pripravlja, velja pa osnovno načelo, da bo višina prispevka banke odvisna od tveganj, je pojasnil Mavko.

Tudi Festićeva je povedala, da je to vprašanje še odprto, saj pogajanja o metodologiji izračuna prispevkov še potekajo. Ob tem je spomnila, da se cilja na odstotek zajamčenih depozitov, ki pa za banke po njenih besedah ne pomeni obremenitve.

Bremena za slovenske banke ne bo

Sklad, ki ga predvidevajo nova evropska bančna pravila, tako po njenih besedah ne bo breme za slovenske banke. »To ne pomeni za banko nobene dodatne omejitve, banke imajo dovolj manevrskega prostora tudi za plačevanje teh prispevkov,« je pojasnila.

V sklad bodo po besedah državnega sekretarja vplačevale vsaj tri največje slovenske banke, torej NLB, NKBM in SID banka; mogoča pa je tudi vključitev še katere banke, a odločitev o tem je odvisna od evropske metodologije, ki še ni dorečena.

Evropska pravila predvidevajo tudi vzpostavitev nacionalnih skladov, kamor se bodo stekali prispevki vseh bank. Tudi v tem primeru višina prispevkov po Mavkovih besedah še ni dorečena.

Utrjevanje evropskega bančnega sektorja

Festićeva je še pojasnila, da bodo pristojnosti BS v primeru nesistemskih bank, ki ne bodo v enotnih evropskih mehanizmih nadzora in reševanja, ostale enake kot doslej. V primeru reševanja teh bank sicer ne bo mogoče uporabiti sredstev iz enotnega sklada.

Enotni sklad za reševanje bo vzpostavljen z medvladnim sporazumom, ki bo predvidoma podpisan maja. Enotni mehanizem za reševanje pa mora potrditi še Evropski parlament na aprilskem plenarnem zasedanju.

Namen bančne unije je utrditi evropski bančni sektor, rešiti problem prepletenosti bančne in dolžniške krize, prenesti breme reševanja bank z davkoplačevalcev na finančni sektor ter preprečiti ponovitev kriz.

Na odločitev o združevanju bank bo treba počakati

V sklopu prizadevanj za utrditev slovenskega bančnega sistema se sicer pričakuje združitev treh slovenskih bank: Abanke, Banke Celje in Gorenjske banke. Viceguvernerka tega vprašanja ni želela podrobno komentirati.

Na vprašanje, kdaj se lahko pričakuje odločitev, je odgovorila, da so na splošno združevanja bank eden od mehanizmov krepitve finančne stabilnosti, a da bo treba še počakati na odločitev, ki bo temeljila na objektivnih in racionalnih merilih, ki bodo povečali stabilnost vseh teh bank.

Neuradno je bilo v Atenah mogoče izvedeti, da je bilo med udeleženci neformalnega zasedanja precejšnje zanimanje za to, kdaj bo v sklopu procesa privatizacije objavljen razpis za zbiranje ponudb za NKBM. Ta se pričakuje do konca tega meseca.

Sicer pa je viceguvernerka izpostavila še razpravo o izboljšanju dostopa malih in srednje velikih podjetij do kapitalskega trga, konkretno predloga za ustanovitev panevropskega sklada tveganega kapitala in za uvedbo kreditnega registra za ta podjetja.