Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor skupaj s Slovenskimi železnicami (SŽ) pripravljajo pet milijonov evrov vreden posel, v katerem si bodo pomembni delež pogače odrezala tudi podjetja, povezana z vplivneži iz Državljanske liste (DL), iz katere prihaja tudi minister Samo Omerzel.
Gre za projekt uvedbe integriranega javnega potniškega prometa, ki bi informacijsko povezal SŽ, Ljubljanski potniški promet (LPP) in mariborskega prevoznika Veolia. Ta bi uporabnikom storitev javnega prometa omogočil, da bi z enotno vozovnico potovali tako z vlaki kot z avtobusi. Razpis za ta projekt je ministrstvo objavilo že decembra lani, ko ga je vodil še Zvonko Černač. Že kmalu zatem so kar trije potencialni kandidati (SŽ, LPP in Marprom) vložili ločene zahtevke za revizijo.
Igor Maher spet »blizu« SŽ
A čeprav je državna revizijska komisija vse tri zahtevke aprila letos zavrnila, so se na ministrstvu po tem, ko je njegove vajeti prevzel Omerzel, očitno odločili za drugačno rešitev. Po naših podatkih tako že več mesecev resno razmišljajo o možnosti, da bi omenjeni posel brez razpisa neposredno oddali SŽ kot tako imenovano »in house« naročilo. Pod njihovim okriljem naj bi v poslu sodelovala še LPP in Veolia. To bi pomenilo, da bi donedavni tekmeci na razpisu združili moči. Vsak od njih pa bi v projekt, ki bi ga formalno vodila bodisi Prometni inštitut (njegov direktor je član SDS Peter Verlič) bodisi družba SŽ – Potniški promet, vključil tudi svoje podizvajalce.
In prav tu se morda skriva ključ do ozadja zgodbe. V uredništvu Dnevnika smo namreč pridobili dokumente, iz katerih je razvidno, da bo imelo v projektu ključno vlogo podjetje Igea. V njem je bil še spomladi letos kot vodja projektov zaposlen Igor Maher, vplivni član DL, ki je v času aktualne vlade nekaj dni vodil ministrstvo za infrastrukturo, zapustiti pa ga je moral zaradi afere s črno gradnjo. Kot izhaja iz dokumentov, ki so na SŽ nastali tik po tem, ko je Maherja na položaju zamenjal Omerzel, bi Igea skrbela za številne naloge, med drugim za vodenje projekta nadgradnje informacijskih sistemov, za kar naj bi skupaj prejela okoli 820.000 evrov.
V poslu tudi podjetje, ki ga je nadzoroval Omerzel
To predstavlja več kot 40 odstotkov lanskih prihodkov podjetja (teh je bilo za dva milijona evrov), pri čemer njegovi prilivi že od leta 2008 padajo. Igea, ki je od leta 2011, ko je v podjetje prišel Maher, v izključni lasti Aleša Šuntarja, sicer na veliko posluje z državo, predvsem na področju geografsko-informacijskih sistemov. V zadnjih desetih letih je podjetje po podatkih aplikacije Supervizor skupaj prejelo okoli 21 milijonov evrov.
Na SŽ, ki jih vodi Dušan Mes, so včeraj zanikali, da bi imel Maher kakršno koli vlogo v projektu enotne vozovnice, enako nam je včeraj zatrdil tudi Maher. »V Igei že nekaj mesecev nisem več zaposlen, to tudi ni bilo moje področje. Podjetje pa že šest ali sedem let sodeluje pri tem projektu, tudi s SŽ,« je poudaril Maher. Toda spomniti velja na nekaj mesecev stare govorice, da so nekateri lobisti Maherju »urejali« službo na SŽ na položaju pomočnika generalnega direktorja. Prav tako naj bi Maher veljal za »zvezo« med SŽ in ministrom Omerzelom, ki je strankarskemu kolegu pred dnevi pomagal do položaja v nadzornemu svetu Elesa.
Podjetje Janka Jenka kot podizvajalec?
Maher je oboje včeraj zanikal. »Ne verjamem, da generalni direktor tako velikega sistema, kot so SŽ, potrebuje mene, da mu uredim dostop do ministra. O tem projektu se nikoli nisem pogovarjal z gospodom Mesom. Gre za insinuacije,« je dejal Maher, ki je zdaj zaposlen v podjetju Maxtel. Slednje je povezano z glavnim kadrovikom DL Jankom Jenkom. Ta je bil še lani prokurist podjetja Maxtel in nato postal njegov manjši solastnik. Toda pri tem je ključen podatek, da naj bi bil Maxtel v projektu enotne vozovnice podizvajalec podjetja Igea, ki naj bi za to Prometnemu inštitutu že izstavilo račun v višini 20.000 evrov.
Posredne povezave s projektom enotne vozovnice ima tudi minister Omerzel, in sicer prek podjetja Imovation, v katerem je bil aktualni minister med letoma 2006 in 2008 predsednik nadzornega sveta. Podjetje Imovation, ki Mestni občini Ljubljana (MOL) dobavlja kartice urbana in z njo sodeluje še pri nekaterih drugih poslih, naj bi prav tako sodelovalo pri projektu enotne vozovnice. Vanj naj bi ga »pripeljal« LPP. Za oblikovanje enega od tehničnih standardov in sistema varnostnih ključev pa naj bi skupaj – tako kot Igea – prejelo dobrih 800.000 evrov. Podjetje Imovation, ki ga zastopa Romana Butolen, je imelo lani ob štiri milijonih evrov prihodkov za okoli 129.000 evrov dobička. Na spletni strani se predstavlja kot ponudnik storitve, ki so »logično nadaljevanje razvojno–raziskovalnih aktivnosti družbe Ultra«.
Prej tekmeci, zdaj partnerji
Zanimivo je, da bi po načrtih SŽ v projektu enotne vozovnice sodelovalo tudi kranjsko podjetje Četrta pot, ki ga je Ultra leta 2008 porazila na razpisu MOL za dobavo kartic urbana. Za podobne storitve kot Imovation naj bi zdaj prejelo okoli 800.000 evrov. Na vsa tri informacijska podjetja (Igea, Imovation in Četrta pot) in njihove podizvajalce naj bi, kot izhaja iz dokumentov, »odpadla« polovica vrednosti celotnega posla (skupaj z DDV) za integracijo potniškega sistema. Na SŽ pa bi skupaj s Prometnim inštitutom prejeli okoli milijon evrov.
Z ministrstva so nam včeraj sporočili, da odločitve o tem, na kakšen način bodo oddali posel, še niso sprejeli. »Projekt uvedbe integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) v Sloveniji namreč zaradi svoje kompleksnosti še ni v celoti pripravljen,« so pojasnili. S SŽ pa so nam sporočili, da je uvedba bistvena za razvoj potniškega prometa. »Naklonjeni smo rešitvi, ki bo omogočala kar najhitrejši razvoj IJPP in bo zagotovila najcenejši prehod na skupni sistem, brez velikih vložkov v nepotrebne spremembe informacijskih sistemov in brez nepotrebne dodatne birokratizacije projekta, ki poteka že več let. Kot partnerje vidimo predvsem večje avtobusne prevoznike,« so pojasnili. Kot smo izvedeli, so ministrstvo v neposredno oddajo posla že skušali prepričati z več argumenti. Med drugim s sklicevanjem na zakon o javnem naročanju na transportnem področju, ki naj bi to dovoljeval, ker da gre pri SŽ za podjetje, povezano z naročnikom (državo), sklicevanjem na specifičnost naročila in prihranke, ki bi jih domnevno ustvarili s povezovanjem.