Elektronsko poslovanje je besedna zveza, ob kateri se zdrzne marsikateri Slovenec. Namen zapletenih digitalnih potrdil ostaja za mnoge skrivnost, medtem ko spletni nakupi s kreditno kartico ali mobilnim telefonom še vedno nosijo stigmo tveganega početja.
Elektronske rešitve, na katere se naslanja večina prebivalcev razvitega sveta, v Sloveniji tako ostajajo prej izjema kot pravilo. Negativne posledice tega trpi javna uprava, ujeta v sizifovsko prekladanje gora papirja, čutijo jih spletni trgovci, ki ostajajo marginalni igralci na slovenskem trgu, in vsi projekti, ki živijo na spletu, a ostajajo odrezani od prispevkov množice uporabnikov, ki še niso slišali za kreditno kartico.
V modi še vedno plačilo po prevzetju
Čeprav je približno tretjina Slovencev že spoznala prednosti spletnega bančništva, se jih večina ne spusti dlje od plačevanja računov prek spletne banke. Podobna zgodba je s kartičnim poslovanjem. Poleg dokumentov, navlake kartic zvestobe, železni repertoar slovenskih denarnic najpogosteje dopolnjuje kvečjemu debetna kartica. Kreditne kartice, ki preplavljajo ameriški trg, kjer ima vsaj eno kar tri četrtine Američanov, so pri nas še vedno prej redkost kot praksa. V NLB in Novi KBM so pojasnili, da ima kreditno kartico približno tretjina komitentov, v Sberbank dobrih 40 odstotkov, v Banki Koper pa polovica. V NLB ocenjujejo, da je s kreditno kartico vsako leto opravljenih 15 odstotkov več nakupov, mnogi z izkušnjami v spletni trgovini pa trdijo, da kupci na spletu raje izberejo druge plačilne kanale.
»Pri spletnem nakupovanju je plačevanje s kreditnimi karticami povsod po svetu najbolj priljubljena oblika plačevanja. V Sloveniji pa skoraj ni omembe vredno,« je opozoril Aljoša Domijan, prokurist podjetja Gambit Trade, ki stoji za spletno trgovino Enaa.
Celo kupci, ki uporabljajo kreditne kartice za plačila na tujih spletnih straneh, naj bi v Sloveniji raje kupovali s plačilom po povzetju. Teh je v trgovini Enaa približno 60 odstotkov, najpogosteje plačujejo po povzetju tudi kupci v spletni trgovini Mimovrste. »Ali je res varneje doma čakati na dostavljalca s 500 evri v denarnici?« se je ob tem vprašal Domijan, ki ocenjuje, da v Sloveniji ni zanimanja za pospeševanje spletne prodaje. Po njegovem na tem področju niso naredile nič banke, ne izdajatelji kreditnih kartic, ne največji trgovci in tudi ne država, ki z vrsto zakonov spletno trgovino celo omejuje. »Slovenija je tam nekje do leta 2008 držala stik s svetovnimi trendi, potem je začela zaostajati,« je opomnil Domijan, ki ima pogosto občutek, da je danes slabše kot pred nekaj leti.
Zakaj Slovenija zaostaja?
»Bojim se, da je to vprašanje zastavljeno deset let prepozno,« je dejal Ervin Strnišnik, večletni sodelavec podjetja TransferWise, ki omogoča poceni mednarodna nakazila med posamezniki in podjetji. Kljub temu da je že nekaj mesecev del ekipe modnega zagonskega podjetja Lyst, ki se že uvršča v vrh največjih svetovnih trgovcev luksuzne mode, opaža, da kažejo zadnji svetovni trendi v smer mobilnega plačevanja, digitalnih valut ter peer-to-peer (uporabnik-uporabniku) posojil in investiranja. Če gre verjeti govoricam v poslovnem svetu, naj bi bil celo Facebook tik pred tem, da pridobi ustrezne licence za izvajanje plačil. »Z enim samim klikom bi lahko poslali denar prijatelju na drugem koncu sveta,« je orisal eno možnih prihodnosti Strnišnik.
V NKBM vidijo največji potencial za rast v mobilnem bančništvu, sistemu mobilnega plačevanja Moneta in drugih oblikah mobilnega plačevanja. »Letos smo ustanovili oddelek, ki se ukvarja izključno s spremljanjem in razvojem mobilnega poslovanja,« so dejali v Sberbank, kjer vlagajo tudi v tehnologijo NFC (Near Field Communication), ki omogoča komunikacijo med napravami, s čimer lahko med drugim olajša plačevanje z mobilnim telefonom.
Kljub vlaganjem bank ostaja občutek, da nas je tehnološki vlak povozil, bodisi zaradi drugačnih nakupovalnih navad, nezanimanja velikih spletnih trgovcev, ki dolgo časa niso pošiljali v Slovenijo, bodisi majhnosti trga. »Majhnost vsekakor ne sme biti izgovor za zaostalost, to je kvečjemu prednost,« je dejal Strnišnik in pokazal na primera Švice in Estonije.
Z digitalnim potrdilom manj kot sedem odstotkov Slovencev
V Estoniji po elektronski poti steče kar 99,3 odstotka negotovinskih transakcij, kažejo zadnji podatki centralne banke. Baltska država je ujela tehnološko-razvojni val, ki ga je sprožil Skype. Njegova prodaja Microsoftu za 8,5 milijarde dolarjev je pustila v državi veliko kapitala za nadaljnji razvoj in veliko strokovnjakov na področju raznih tehnologij. Še pomembnejša pa je po oceni Strnišnika zelo napredna usmerjenost države – s predsednikom Toomasom Hendriko Ilvesom na čelu, ki je eden vidnejših ambasadorjev tehnologije in tovrstnega izobraževanja v državi.
Estonija je vzorni model elektronskega poslovanja. Leta 2007 je svojim državljanom kot prva država na svetu omogočila spletno glasovanje na parlamentarnih volitvah. Štiri leta pozneje je svoj glas prek spleta oddalo že skoraj 141.000 Estoncev ali 24,3 odstotka volilnega telesa. Doslej so Estonci s svojimi digitalnimi potrdili naredili več kot 130 milijonov digitalnih podpisov, s čimer so prihranili goro papirja, visoko za nekaj Eifflovih stolpov.
Naj pojasnimo, digitalna potrdila so digitalni identifikacijski dokumenti, ki jih lahko primerjamo z osebno izkaznico (Estonci imajo denimo na čipu v osebni izkaznici tudi digitalno potrdilo). Digitalno potrdilo lahko pridobi vsak Slovenec, ki lahko s tem tudi prek spleta opravlja določene »posle« z državo, za katere sta bila prej potrebna njegova fizična prisotnost in lastnoročni podpis. Prek spleta lahko opravimo vrsto administrativnih opravkov, oddamo davčno napoved, uveljavljamo pravice iz javnih sredstev (otroški dodatek, znižana plačila vrtca, pridobitev štipendije...), prijavimo začasno prebivališče, lahko se celo vpišemo na fakulteto. A teh storitev se trenutno poslužuje manj kot sedem odstotkov Slovencev. Na ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da je izdajatelj digitalnih potrdil SIGEN-CA doslej izdal 274.535 potrdil, od tega fizičnim osebam 173.563. Prebivalci pa naj bi imeli trenutno v lasti le okoli 134.000 digitalnih potrdil.