Če se cene električne energije do leta 2016, ko naj bi začel obratovati šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6), ne bodo opazneje dvignile, bo največja energetska naložba v zgodovini samostojne Slovenije samo na letni ravni ustvarjala več deset milijonov evrov izgube.
Izračun, ki smo ga naredili v uredništvu, kaže, da bi imel TEŠ ob trenutnih cenah električne energije velikanske težave z vračanjem posojil za gradnjo bloka 6. Po zadnjem veljavnem investicijskem načrtu namreč znaša lastna cena megavatne ure električne energije iz TEŠ 6 v prvem letu obratovanja 67 evrov. To pa je po naših podatkih skoraj dvajset evrov več od cene (48 evrov), po kateri bi TEŠ električno energijo lahko v teh dneh prodal na trgu.
To ceno smo izračunali tako, da smo trenutni tržni ceni v Sloveniji (42 evrov na megavatno uro) prišteli pribitek za obratovanje v tako imenovanem diagramu (konicah), ki smo ga zaokrožili navzgor. Za prvo leto obratovanja smo vzeli leto 2015, čeprav so v Šoštanju napovedali, da bi se datum zagona lahko premaknil v leto 2016, ko bodo proizvodne cene še višje. Ob tem smo upoštevali še občutni padec vrednosti emisij ogljikovega dioksida (CO
2
) v zadnjih mesecih. Ta gre močno na roko TEŠ, saj se cena posameznega kupona trenutno giblje med tremi in štirimi evri, snovalci TEŠ 6 pa so predvideli, da bo v prvem letu obratovanja znašala 8,5 evra. To pod črto pomeni, da bi TEŠ v prvem letu obratovanja proizvajal električno energijo po ceni 62 evrov, kar je še vedno 14 evrov več od trenutne tržne cene.Če torej povzamemo, bi TEŠ po podatkih, ki smo jih našli v uradnih dokumentih, ob vsaki proizvedeni megavatni uri električne energije iz bloka 6 ob obstoječih tržnih razmerah dejansko pridelal 14 evrov izgube. Ta bi ob predvideni proizvodnji (3549 gigavatnih ur) iz Šoštanja samo na letni ravni znašala skoraj 50 milijonov evrov. Ta znesek presega polovico vrednosti energetskega dela nove HE v Krškem.
Nič bolje je v Šoštanju ob obstoječih tržnih cenah ne bi odnesli v naslednjih letih obratovanja. Po uradnih napovedih bo namreč prodajna cena energije iz bloka 6 po letu 2015 samo še rasla. Že leta 2016 naj bi znašala skoraj 75 evrov, leta 2017 pa bo še za evro dražja. Res je, da so v TEŠ v načrtih za ti dve leti predvideli tudi precej višjo ceno kuponov CO
2
(okoli 23 evrov). A tudi ob upoštevanju tega podatka bo končna cena električne energije iz TEŠ 6 v letih 2016 in 2017 v najboljšem primeru (beri: če se projekt ne bo več dražil, lignit iz Velenja pa se bo do leta 2015 krepko pocenil) še vedno okoli 58 evrov, torej vsaj deset evrov višja od trenutne tržne.TEŠ bi tako ob polni proizvodnji z blokom 6 v letih 2016 in 2017 skupno proizvedel kar 71 milijonov evrov izgube. Ali drugače: samo v prvih treh letih bi TEŠ s prodajo električne energije iz bloka 6 ustvaril za več kot 120 milijonov evrov minusa.
Vse več znamenj za alarm
Gre za številke, zaradi katerih bi se moral v Holdingu slovenske elektrarne (HSE) in pri odgovornih v državi že zdavnaj prižgati znak za alarm. Skupina, ki ima v lasti še hidroelektrarne na Soči, spodnji Savi in Dravi, termoelektrarno v Trbovljah in Premogovnik Velenje, je namreč lani skupaj po nerevidiranih podatkih pridelala »le« 86 milijonov evrov čistega dobička. HSE bo moral tako ob sedanjih tržnih razmerah veliko večino dobička, ki ga bo ustvarjal doma in na tujem, namenjati pokrivanju izgub v Šoštanju.
S tem bo močno upadla njegova investicijska sposobnost, na slabšem pa bo tudi državna blagajna. V zadnjih letih si je namreč država večino bilančnega dobička HSE izplačevala v proračun. To po zagonu TEŠ 6 ob obstoječih tržnih pogojih ne bo več mogoče, kar pomeni, da bo morala država te vire najti drugje. Še dodatno breme za državo bi lahko bila njena jamstva za projekt. TEŠ mora denimo do leta 2018 samo Evropski investicijski banki (EIB) vrniti za skoraj 125 milijonov evrov glavnic in obresti posojila, ki je zavarovano s poroštvi države. Še skoraj sto milijonov evrov mora do takrat odplačati Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), 55 milijonov pa še skupini HSE.
Kako so padli na izpitu obvladovanja tveganj
Res je, da se lahko tržne cene električne energije do začetka delovanja bloka 6 še krepko dvignejo. A to je tudi po mnenju več poznavalcev energetskega trga, ki smo jim predstavili naše izračune o TEŠ 6, vsaj na kratek rok malo verjetno. Cene namreč k tlom potiska več dejavnikov: manjša poraba zaradi krize v Evropi, selitev industrije na druge celine, velike količine cenejše hidroenergije, vedno večja energetska učinkovitost podjetij... Igralcem na trgu zbijajo maržo tudi pribitki za vedno večje količine obnovljivih virov in drugi dodatki. Četudi bi se tržne cene energije v Evropi sčasoma podražile, gospodarstvo pa spet oživelo na predkrizno raven, bi to verjetno vsaj deloma dvignilo tudi cene kuponov CO
2
.A daleč najbolj skrb zbujajoče je dejstvo, da so v TEŠ v povezavi s skoraj milijardo in pol evrov vredno naložbo, ki se lahko spremeni v »nasedlo«, očitno popolnoma zanemarili upravljanje s tveganji. Med slednjimi investicijski načrt za TEŠ 6 izpostavlja tri: padec cen električne energije, dvig cene premoga in dvig cene investicije.
Pri vseh naštetih potencialnih »minah« TEŠ za zdaj kaže slabo. Že omenjeni načrt tako predvideva, da bo ob zgolj desetodstotnem padcu predvidene prodajne cene električne energije iz bloka 6 neto sedanja vrednost investicije (NSV), ki je kazalnik njene donosnosti, krepko negativna, natančneje minus 160 milijonov evrov. To pomeni, da z vsoto donosov v Šoštanju ne bodo mogli pokrivati niti investicijskih izdatkov.
Lignit spet podražili, ko bi se moral ceniti
Toda s tem grožnje, da bo projekt TEŠ 6 »nasedel«, še zdaleč ni konec. Veliko neznank je namreč še vedno tudi pri ceni premoga, ki ga bo TEŠ odkupoval iz Velenja. Namesto da bi se, kot HSE veleva dogovor z državo, lignit iz leta v leto cenil, kar bi TEŠ omogočilo lažje dihanje, se je lani celo naknadno podražil. Cena za leto 2012 je bila tako sprva določena pri 2,56 evra na gigajoul, a so jo nato v HSE (vodi ga Blaž Košorok) naknadno popravili. S podpisom aneksa, ki je Premogovniku Velenje na račun TEŠ prinesel dodatne štiri milijone evrov, so jo februarja, ko je vodenje TEŠ prevzel Franc Rosec, dvignili na 2,67 evra. Kako bodo torej ob vedno večjih finančnih težavah premogovnika v HSE uspeli ceno do leta 2015 znižati na 2,25 evra na gigajoul, ni znano. Še manj, kako bi lahko bila cena lignita še nižja od 2,25 evra, kot je pred dnevi namignil Košorok. Jasno je le, da bi TEŠ ob aktualnih cenah lignita denarja za vračila posojil financerjem projekta blok 6 zmanjkalo.
TEŠ in HSE se bo kot bumerang vrnila tudi najnovejša podražitev projekta. Ta je bil pred sedmimi leti, ko je TEŠ vodil Uroš Rotnik, ocenjen na 650 milijonov evrov, po trenutnih izračunih pa naj bi stal že 1,44 milijarde evrov. Vse podražitve bodo namreč v Šoštanju morali »preliti« v ceno električne energije, ki jo bodo prodajali holdingu. Investicijski načrt, ki so ga v TEŠ sprejeli septembra lani, je ceno projekta določal pri 1,3 milijarde evrov, v njem pa je mogoče prebrati, da bi v primeru podražitve za 200 milijonov evrov neto sedanja vrednost investicije zašla krepko v minus (53 milijonov evrov). Od takrat se je projekt TEŠ 6 zaradi drugačnega knjiženja stroškov financiranja, dražje montaže in rezervnih delov že uradno podražil za 140 milijonov evrov. Medtem ko še vedno ni jasno, kako bo HSE »pokril« ta znesek, pa še zdaleč niso izključeni niti novi dvigi končne cene, ki bodo nastali zaradi podaljšanja rokov del na gradbišču.
