Nespremenjeni je osrednja denarna ustanova v območju evra pustila tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki tako ostajata pri 1,5 oz. nič odstotkih.
Objektivne okoliščine sicer govorijo v prid znižanju obrestne mere. Inflacija v območju evra se letos znižuje in je bila marca po prvih ocenah z 1,7 odstotka najnižja po avgustu 2010. Po napovedih ECB naj bi nizka ostala še vse letošnje in prihodnje leto. Srednjeročni cilj ECB je sicer inflacija blizu, a malenkost pod dvema odstotkoma.
Po drugi strani nekatere raziskave v zadnjih tednih kažejo, da se utegne recesija v evrskem območju zavleči dlje od pričakovanj. Svet ECB je sicer minuli mesec ocenil, da naj bi se gospodarske razmere stabilizirale v prvi polovici leta, nakar naj bi sledilo zelo postopno okrevanje, a signali iz gospodarstva so v zadnjem času nespodbudni.
Poleg tega je finančne trge, ki so že kazali vidne znake umirjanja, pretresla ciprska kriza, katere nespretno reševanje je znova povečalo tudi negotovost v območju skupne valute.
V takih okoliščinah bi ECB s sproščanjem denarne politike lahko po teoriji pripomogla k spodbujanju gospodarske dejavnosti, a so številni člani osrednjega organa denarne politike v evrskem območju in tudi analitiki skeptični do učinkov znižanja obrestne mere.
V številnih evrskih državah namreč vladata velika negotovost in previdnost gospodarskih subjektov, krčenje gospodarske dejavnosti in javnofinančno varčevanje pa ustvarjata negativno spiralo, ki je niti cenejši denar ne more presekati.
Vlagatelji bodo zdaj prisluhnili besedam predsednika ECB Maria Draghija, ki bo poleg standardnih poizvedovanj o denarni politiki verjetno deležen tudi vprašanj glede reševanja ciprske krize.
