Ekonomist Sašo Polanec pojasnjuje, da je nizka obrestna mera ECB znak pričakovanj, da inflacija v evro območju ne bo visoka, prav tako pa pri ECB očitno ne pričakujejo gospodarske rasti. Dodaja, da za Slovenijo obrestna mera ne pomeni veliko, ker nas v tem trenutku duši predvsem premija za tveganje. Ta je specifična za vsako državo, glede na njene javne finance.
V primeru, ko bi se obrestne mere zvišali, bi se lahko znižala premija za tveganje, ocenjuje Polanec, a opozarja, da verjetno ne bi bilo popolne absorpcije, saj je negotovost Slovenije še vedno velika. »Če Slovenija ne bo sama pokazala znakov okrevanja, potem tudi obrestne mere ne bodo nič štele,« še dodaja.
Negativne obrestne mere bi sprožile nov cikel
Kot je povedal predsednik ECB Mario Draghi, so se o uvedbi negativne obrestne mere za deponiranje preseže likvidnosti bank pogovarjali le kratek čas, a se za mehanizem, ki bi spodbudil medbančno posojanje vseeno niso odločili. Polanec pojasnjuje, da takšen ukrep tudi ne bi bil preveč konstruktiven na dolgi rok. Takšen ukrep daje ob bok ukrepom ameriškega FED-a, ki jih ocenjuje kot preveč ekspanzivne. »Sedaj dajejo nizke obrestne mere, potem ko bo gospodarstvo začelo okrevati, pa jih bodo zopet dvignili. Na ta način dvigajo tveganje v gospodarstvu in ustvarjajo dodaten cikel, česar ne bi smeli početi.«
Polanec sicer priznava, da bi se s povečanim medbančnim posojanjem, periferija evro območja znašla v boljšem položaju. »Češ, sedaj ko imamo takšne presežke, bomo posodili tudi Sloveniji po nižjih obrestnih merah, a menim, da je pritisk visokih obrestnih mer za nas koristen.« Prepričan je, da nas slednji sili h prilagajanju. »Če so obrestne mere nediskriminatorne in ne odražajo dejanskega poslovanja, kot recimo visoke zadolženosti, navajajo ljudi k iluziji. Od politike do gospodinjstev in podjetij.«
Cikličnost, ki jo opazujemo že 15 let, je čas, ko so centralne banke vodile napačno politiko. Morali bi iskati dolgoročno obrestno mero, namesto da se jih spušča na tako nizke ravni, kot so sedaj. »Nizke obrestne mere nimajo niti velikega učinka, hkrati pa ne silijo h prilagoditvam.«
ECB brez posegov v ključno obrestno mero
Svet ECB je ključno obrestno mero za območje evra novembra znižal za 0,25 odstotne točke na 0,25 odstotka. Pri tej odločitvi sta najverjetneje prevladala mnenje, da okrevanje v območju evra kljub izhodu iz recesije še ni dovolj trdno, in dejstvo, da se je inflacija v območju evra oktobra na letni ravni znižala na 0,7 odstotka oziroma najnižjo raven po novembru 2009.
Tokrat so imeli nosilci denarne politike evrskega območja pred sabo nekoliko bolj optimistične podatke. Letna inflacija v evrskem območju se je novembra zvišala na 0,9 odstotka, pri čemer še vedno ostaja občutno pod srednjeročnim ciljem ECB, ki inflacijo postavlja blizu, a malenkost pod dvema odstotkoma.
Poleg tega se je stopnja brezposelnosti v območju skupne evropske valute oktobra znižala prvič v 32 mesecih. Zdrsnila je za 0,1 odstotne točke na 12,1 odstotka. To je po ocenah poznavalcev zmanjšalo pritisk na ECB glede novih ukrepov denarne politike.