V EBRD so za STA pojasnili, da je cilj strategije prepoznati, kje je Slovenija v zadnjih letih dosegla napredek, in opredeliti področja, kjer lahko v novem štiriletnem obdobju igra vlogo.
Strategijo so v ustanovi s sedežem v Londonu pripravljali zadnje mesece v tesnem stiku s predstavniki slovenskih oblasti pa tudi z drugimi deležniki. Od konca decembra do začetka februarja je bila namreč šest tednov odprta tudi javna razprava.
Odbor izvršnih direktorjev EBRD bo imel tako danes na mizi zadnjo dopolnjeno različico predloga strategije. Po njenem sprejetju na glavnem operativnem organu banke jo bo treba pred dokončno objavo prevesti še v slovenščino.
V EBRD poudarjajo, da pomeni nova strategija uvod v okrepljeno in spet bolj proaktivno vlogo ustanove v državi. EBRD je v zadnjih tednih v Sloveniji po osmih letih spet odprla pisarno. Ta je zdaj še začasne narave, do konca pa naj bi bila kadrovsko in tehnično dopolnjena v prihodnjih tednih.
V EBRD poudarjajo, da se v državo bolj angažirano vračajo na zahtevo slovenske vlade. Pri tem zavračajo mnenja nekaterih poznavalcev, da vrnitev banke predstavlja dokaz nazadovanja Slovenije v razvoju. Kot opozarjajo, je to nesmiselno, saj je bila EBRD v državi prisotna vsa leta, prošnje za okrepljeno vlogo pa dobivajo tudi iz nekaterih drugih držav srednje in vzhodne Evrope.
Večja vloga
Priznavajo pa, da je potreba po vlogi EBRD v Sloveniji zdaj večja. V zadnjih tednih se jo povezuje predvsem s prizadevanji za finančno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva in privatizacijo, predstavljala pa naj bi neko vmesno fazo do vzpostavitve bolj stabilne lastniške strukture podjetij.
A ta okrepljena vloga bo po pojasnilih EBRD vezana na izpolnjevanje pogojev. Slovenija bo tako morala opraviti svoj del naloge, če želi, da ji EBRD pri sanaciji gospodarstva pomaga.
EBRD je v Sloveniji navzoča od leta 1993, banka pa je bila po podatkih ministrstva za finance v tem obdobju udeležena pri financiranju 66 projektov, katerih skupna vrednost znaša 3,4 milijarde evrov. EBRD je od te vsote prispevala 737 milijonov evrov.
Tri četrtine naložb EBRD je odpadlo na zasebni sektor. Večina naložb je bila namenjenih finančnim institucijam, sledijo predelovalna industrija in trgovina. infrastruktura in energetika. Znana je vloga EBRD pri financiranju šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj.
