V Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) so prepričani, da lahko pomembno pomagajo Sloveniji pri premagovanju krize. Čeprav svojih aktivnosti tudi po zaprtju pisarne leta 2008 niso opustili, so jih k večjemu angažmaju spodbudile reformne aktivnosti trenutne vlade. Pisarna, ki jo EBRD v Sloveniji znova odpira po osmih letih, o čemer smo poročali včeraj, bo povsem delujoča do konca marca.
EBRD se bo v Sloveniji po besedah vodje pisarne za Slovenijo Jolante Gabriel osredotočala na prednostne naloge, določene v strategiji razvojne banke za Slovenijo. Te se nanašajo na prestrukturiranje podjetij, krepitev vloge zasebnega sektorja in spodbujanje dobrega korporativnega upravljanja. Njihova pozornost bo namenjena tudi stabilizaciji finančnega sektorja, svojo vlogo pa vidijo tudi v sodelovanju pri prestrukturiranju premoženja bank.
Gabrielova še dodaja, da bodo zdrave banke podpirali s srednjeročnimi viri za gospodarstvo in pomagali vzpostaviti alternativne vire financiranja, hkrati pa bodo iskali tudi možnosti za podporo podjetjem, ki bi iskala dolgoročno naložbeno financiranje za rast v Sloveniji ali regiji. Poleg tega bodo v EBRD osredotočeni na iskanje priložnosti za finančne naložbe v dejavnosti, namenjene krepitvi obnovljivih virov energije.
V Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) so nam pojasnili, da so se s predstavniki EBRD doslej že večkrat sestali, a konkretnih pogovorov o investicijskih priložnostih med DUTB in EBRD ni bilo. »EBRD je nakazala resno zanimanje za iskanje naložbenih priložnosti v Sloveniji, tako v bančnem kot v drugih sektorjih gospodarstva, skupaj s terjatvami, ki bi lahko prišle v lastništvo DUTB,« so pojasnili v slovenski različici slabe banke. Konkretnih podjetij, ki bi jih zanimala, tudi v EBRD niso razkrili.
O tem, kako pomembna bi lahko bila vloga EBRD pri prestrukturiranju slovenskega gospodarstva, je po mnenju DUTB prezgodaj govoriti, menijo pa, da bi lahko razvojna banka pomagala v več primerih. »Vendar je EBRD praviloma vlagatelj le, če obstajajo tudi drugi novi vlagatelji, ki bi želeli vlagati skupaj z EBRD,« dodajajo v DUTB.
Po podatkih ministrstva za finance je EBRD od leta 1993, odkar je navzoča v Sloveniji, sodelovala pri financiranju 66 projektov. Njihova skupna vrednost je znašala 3,4 milijarde evrov, EBRD pa je prispevala 737 milijonov evrov. V zasebni sektor je EBRD vložila 76 odstotkov portfelja, tretjino obveznosti v obliki lastniškega kapitala. Večina prevzetih obveznosti, 40 odstotkov, je bila namenjena finančnim institucijam, ki so jim s 34 odstotki sledili industrija, trgovina in agroživilstvo. ks
