Tudi Cimosovi dobavitelji in kupci v avtomobilski industriji zahtevajo, da se sanacijski načrt koprske družbe po hitrem postopku premakne z mrtve točke. A čeprav se čas izteka, takšne zahteve očitno ne zganejo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Po zatrjevanju naših virov naj bi bila ravno DUTB, kamor so Nova Ljubljanska banka, Nova KBM in država že prenesle več deset milijonov evrov terjatev do Cimosa, v veliki meri odgovorna, da se zavlačuje s sklenitvijo krovnega dogovora o reprogramiranju posojil. Tega morajo podpisati banke upnice, država in Cimos. Po prvotnih načrtih bi moral biti sporazum sklenjen že konec lanskega leta, na marčevski skupščini pa bi morali lastniki družbe odločati o dokapitalizaciji družbe.

Po predlogu, ki ga je Cimos pripravil v sodelovanju z ameriškim svetovalnim podjetjem Alvarez & Marsal, bi se v osnovni kapital družbe pretvorila slaba polovica od približno 400 milijonov evrov posojil. Polovico od preostalih 200 milijonov evrov posojil bi družba začela odplačevati takoj, drugo polovico pa čez nekaj let. Takšen predlog bi pomenil, da bi bankirji lahko iztržili bistveno več kot v primeru morebitnega stečaja družbe. Po naših informacijah naj bi namreč vodstvu Cimosa v DUTB lani decembra celo grozili, da bo družba končala v stečaju, če ne bo v roku enega meseca podpisan dogovor z bankami o reprogramiranju posojil. Ali to drži, na DUTB niso komentirali. Prepričani pa so, da sprejemajo primerne ukrepe za ohranjanje oziroma optimizacijo državnega premoženja.

Vedno več je namigov, da DUTB zavlačuje pri sklenitvi dokončnega sporazuma o reprogramiranju posojil, ker eden od njegovih izvršnih direktorjev prihaja iz Cimosovih vrst. Gre za Aleša Koršiča, ki je bil v Cimosu zaposlen v pravni službi, hkrati pa je vodil tudi rokometni klub Cimos. Koprsko družbo je zapustil lani spomladi, ko je iz nje odšel dolgoletni predsednik uprave Franc Krašovec. Po zatrjevanju naših virov naj bi imel Koršič pomembno vlogo pri podaljševanju spornih posojil lani propadlemu rokometnemu klubu. Zadnje od njih je bilo celo podaljšano po izteku roka za njegovo vračilo. Ker so revizorji ocenili, da rokometni klub ni sposoben vrniti več kot deset milijonov evrov posojila, ga je morala družba lani odpisati, s tem pa je Cimos še poglobil svojo izgubo. Na DUTB so pojasnili, da Koršič nima nobene vloge pri dogovarjanjih o Cimosu, financiranje rokometnega kluba pa je bilo odločitev uprave družbe.