V Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je od Nove Ljubljanske banke (NLB) in Nove KBM prejela terjatve do 427 podjetij, so doslej odločali o 76 prenesenih primerih. Slovenska različica slabe banke ima po zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank za pregled posameznih terjatev sicer šest mesecev časa, a dejstvo je, da številna podjetja tega časa nimajo, kar kaže tudi primer Cimosa.
V DUTB pojasnjujejo, da so v nekaterih zapletenih primerih prestrukturiranja zelo aktivni, njihova vloga pa je iskanje in zagotavljanje najboljših načinov upravljanja teh primerov, tako da bi lahko povrnili kar največ davkoplačevalskega denarja. V nujnih primerih morajo nekatere odločitve sprejemati tudi, če še nimajo popolne dokumentacije, pravijo in dodajajo, da si v takih primerih pomagajo s kreditnima odboroma NLB in Nove KBM, ki pripravita poročila, vendar ni nujno, da se priporočila bank vedno skladajo z načrti DUTB. »Pride do primerov, ko so ukrepi, ki jih priporočijo banke, v nasprotju z našimi cilji,« pojasnjujejo v DUTB in dodajajo, da so oni ne nazadnje tukaj zato, ker lahko učinkovito sprejemajo nekatere ukrepe, ki jih banka ne more. Predloge za upravljanje terjatev DUTB, ki temeljijo na iskanju najboljših načinov za povečanje njihove vrednosti, pripravijo skrbniki primerov, predloge pa nato obravnava eden od obeh kreditnih odborov DUTB. Eden od teh deluje na ravni izvršnih direktorjev, drugi pa na ravni upravnega odbora, sestajata pa se dvakrat na teden. Na hitrost reševanja problemov sicer ne gre računati, saj bo DUTB po prenosu še slabih posojil z Abanke upravljala več kot 500 terjatev.
Vprašanje je celo, kako dolgo bo prenos dokumentacije z vseh treh bank sploh potekal. Zdaj so začeli z NLB in Nove KBM prenašati tretji sveženj, medtem pa še prenosa prvih dveh, ki vključujeta 93 največjih in najbolj nujnih primerov, nista končana. Razlog je po navedbah DUTB v neurejenosti dokumentacije, hkrati pa pojasnjujejo, da gre za obsežno dokumentacijo, ki samo v primeru NLB predstavlja okoli 1700 fasciklov. Do prvega prenesenega svežnja 42 podjetij je bila Nova KBM izpostavljena s 194,2 milijona evrov, NLB pa kar s 732,7 milijona evrov. Pri drugem svežnju terjatev do 51 podjetij je bila izpostavljenost obeh bank bolj uravnotežena, in sicer je bila Nova KBM do teh podjetij izpostavljena z 248,8 milijona evrov, NLB pa z 271,1 milijona evrov. V naslednjih treh svežnjih bodo prenesli še terjatve do 334 podjetij, izpostavljenost obeh bank skupaj pa znaša 1,8 milijarde evrov. Strateške odločitve v zvezi s posameznimi primeri pa že zdaj v celoti sprejema DUTB, ki ima prek informacijskih sistemov NLB in Nove KBM zagotovljen dostop do vseh podatkov. »To nam omogoča spremljanje vsakega posameznega primera in sprejemanje odločitev, kjer je to potrebno,« pojasnjujejo v DUTB.