V državnem DSU zahtevajo izredno revizijo poslovanja Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje (SIQ), ki ima na leto deset milijonov evrov prihodkov. Pod drobnogledom zunanjih revizorjev bi bili nakupi in prodaje finančnih naložb, posli s povezanimi osebami, izplačila plač, sklenjene podjetniške in avtorske pogodbe...
Čeprav DSU obvladuje kar dve tretjini celotnega lastništva, si namreč že več mesecev neuspešno prizadeva, da bi prišel do svojega člana v svetu SIQ in s tem sodeloval pri upravljanju dobičkonosnega zavoda oziroma nadzoru nad poslovanjem. V zavodu, ki ga že 20 let vodi Igor Likar, so zahtevo DSU podprli. Hočejo, da se »razjasnijo očitki o nepravilnostih pri poslovanju in preneha blatenje imena SIQ, katerega dejavnost temelji na zaupanju in kredibilnosti«.
Na ministrstvu še niso poskrbeli za spremembo ustanovitvene pogodbe
K ohranjanju obstoječega stanja v SIQ so veliko pripomogli na gospodarskem ministrstvu, konkretneje nekdanji minister Stanko Stepišnik. Čeprav je DSU že lani pridobil 68-odstotni lastniški delež v SIQ, na ministrstvu (še) niso poskrbeli za spremembo ustanovitvene pogodbe, ki bi DSU omogočila imenovanje svojega predstavnika v svet zavoda. Na ministrstvu zdaj zatrjujejo, da si prizadevajo, da se DSU omogoči vstop upravljanje SIQ. Kot so pojasnili, je zadeva v postopku spreminjanja ustanovitvene pogodbe.
V DSU se hkrati zavzemajo, da bi se SIQ preoblikoval v podjetje, saj je njegova dejavnost zelo dobičkonosna. Kljub stalnim vlaganjem v razvoj ima zavod kar za 3,7 milijona evrov prenesenih dobičkov, v preteklosti pa je ustanovil tudi štiri podjetja v tujini. Toda tovrstni spremembi se v SIQ na vse pretege upirajo. To ni presenetljivo, če upoštevamo, da so zaposleni lani v povprečju prejemali skoraj 3200 evrov bruto mesečne plače, direktor Likar pa 3,3-kratnik povprečne plače. Visoke plače zaposlenih so v SIQ utemeljili s tem, da z nižjimi plačami ne bi mogli uspešno poslovati, saj zaposlujejo visoko usposobljen kader. Ta je sposoben delovati na tujih trgih, kjer dosežejo več kot polovico prihodkov.
Želijo si izplačati sredstva, do katerih niso upravičeni
V SIQ opozarjajo, da si nekateri nasledniki ustanoviteljev želijo izplačati sredstva, do katerih niso upravičeni: »Če bi bil cilj ustanovitve SIQ ustvarjanje dobička za lastnike, potem bi bil SIQ že v osnovi ustanovljen kot klasična kapitalska družba. Ustanovitelji so pred enaindvajsetimi leti ustrezno prepoznali, da so za institucije, kot je SIQ, ključni atributi neodvisnost, nepristranskost in neprofitnost.« Poleg izpolnjevanja zahtevanih standardov je ključno tudi to, da globalni trg vsak sum odvisnosti od volje kapitalskega lastnika kaznuje tako, da takšni instituciji ne zaupa več.
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je SIQ dosegel 8,16 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta predstavlja 3,6-odstotno rast. V tem obdobju je bil presežek prihodkov nad odhodki nekoliko nižji kot lani, po ocenah pa naj bi bil letos približno tolikšen kot lani, ko je znašal 527.000 evrov.