V senci sanacije bančnega sistema je država pred dnevi ponovno rešila tudi Slovenske železnice (SŽ).
Konec januarja je namreč družbi nakazala trinajst milijonov evrov, ki jih je ta porabila za vračilo prve zapadle tranše posojila, najetega pri Evropski družbi za financiranje nakupa železniških vozil (Eurofima). Z njim so SŽ leta 2004 financirale nakup Siemensovih motornih vlakov. Prvih osemnajst milijonov od skupno osemdeset milijonov evrov vrednega posojila je zapadlo v začetku februarja, Eurofima pa ga ni želela reprogramirati. Denar so na SŽ poiskali pri dveh virih. Pet milijonov evrov so našli v lastni blagajni. Preostalih trinajst milijonov evrov je prispevala država. Ta je pomoč uradno »pokrila« kot vračilo prvega obroka od 134,3 milijona evrov obveznosti iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Te je leta 2011 s hitro sprejetim zakonom priznala že vlada Boruta Pahorja in SŽ s tem rešila pred insolventnostjo.
Išče se še 62 milijonov evrov
Z novo injekcijo je država vsaj za nekaj časa SŽ prihranila večje težave z bankami. Četudi je bilo prej omenjeno posojilo zavarovano s poroštvi države, bi unovčitev teh jamstev zamajala finančne temelje poslovnega sistema. Država bi namreč v tem primeru vzpostavila terjatev do SŽ, kar bi jih avtomatično pahnilo v insolventnost. Hkrati samo letos železnicam zapade 136 milijonov evrov dolgov pri bankah upnicah, leta 2015 pa še 57 milijonov evrov. Četudi se bodo SŽ dogovorile o reprogramu, bodo pribitki na posojila zaradi razmer na finančnih trgih zelo verjetno višji. Dodatna težava so kreditne pogodbe med SŽ in bankami upnicami. Te zajemajo tudi klavzulo o navzkrižni kršitvi teh pogodb (»cross default«), ki bankam dovoljujejo odpoklic, če SŽ v roku ne poplačajo katerega od posojil. »Z bankami smo v rednih pogovorih. S tekočim poslovanjem nimamo težav. Lani smo ustvarili 19 milijonov evrov dobička,« je dejal generalni direktor SŽ Dušan Mes.
Toda slednjega že v prihodnjih treh mesecih čakajo nova pogajanja. Maja bo tako zapadlo še preostalih 62 milijonov evrov posojila pri Eurofimi. Kje bodo na železnicah takrat poiskali denar? Za zdaj imajo očitno le dve možnosti. Prva je dogovor o reprogramu posojil, o katerem se je po navedbah naših virov z železnic po plačilu prvih 18 milijonov mogoče resno pogovarjati. Druga je, da jim bo na pomoč spet priskočila država. Vlada je tako še januarja razmišljala o možnosti, da bi SŽ pomagala z izdajo obveznic, ki bi jih družba zastavila za najetje posojil. Toda to možnost so pozneje zavrnili na ministrstvu za finance.
Omerzel: S SŽ se bomo usedli v prihodnjih tednih
»S SŽ se bomo usedli v prihodnjih tednih in se dogovorili, kaj in kako. Več v tem trenutku ne želim komentirati,« je včeraj dejal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Mes pa pričakuje, da na mizi ne bo le dogovor o zapadlih posojilih, ampak tudi »celovita ureditev odprtih vprašanj med državo in SŽ«. »Država je že pred leti priznala, da nam dolguje denar, in zdaj nam ga vrača. Morali pa se bomo odločiti, katere storitve bomo še izvajali, na katerih progah bomo vozili potnike in v kolikšnem obsegu. Sredstva, ki jih dobivamo od države, ne zadoščajo za pokritje stroškov teh storitev,« je dejal Mes.
Na SŽ so že konec lanskega leta državo skušali prepričati, da jim ta skupaj z obrestmi v resnici ne dolguje »le« dobrih 134, ampak kar 410 milijonov evrov. Kot smo že poročali, so na železnicah poleg vseh zaostalih obveznosti v ta znesek sešteli še domnevno premalo plačane storitve gospodarskih javnih služb potniškega prometa in vodenja prometa, k skupnemu znesku pa pribili celo obresti. Čeprav je Omerzelovo ministrstvo še decembra ta predlog vključilo v zakon o družbi SŽ, se je ta v vladni proceduri ustavil. Po pričakovanju mu zelene luči ni prižgalo ministrstvo za finance.
