»Vse, kar želim, je izvažati, ne da bi mi država metala polena pod noge,« je dejal predsednik upravnega odbora Elektrončka Joc Pečečnik in poudaril, da država v zadnjih dveh letih niti z enim ukrepom ni pripomogla k lažjemu poslovanju njegovega podjetja.

Podobne izkušnje so včeraj delili številni člani Kluba slovenskih podjetnikov, ki so pripravili predlog ukrepov, usmerjen v izboljšanje poslovnega okolja in konkurenčnosti v Sloveniji. Predstavili jih bodo tudi strankam in vladi. »Če ne bomo opozarjali te vlade in vseh prihodnjih, da moramo postati konkurenčni v Evropi in svetu, potem se ne nam dejansko ne piše dobro,« je opozoril Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora podjetja Postojnska jama.

Spremembe so nujne. Kljub temu da je država med letoma 2010 in 2013 za razvoj gospodarstva namenila 2,3 milijarde evrov, je Slovenija po skupnem znižanju BDP v zadnjih petih letih med desetino najslabših držav na svetu. Težko se je znebiti občutka, da bi se lahko odrezali bolje, če bi imela država več posluha za težave, s katerimi se soočajo gospodarstveniki. Ti mnogokrat obupujejo nad okoljem, neprijaznim za vlaganja, rigidnostjo trga dela in visokimi davki. Med predlogi Kluba slovenskih podjetnikov je izplačilo 13. in 14. plače brez obremenitev, manjša davčna bremena za najboljše in najdražje kadre, investicijske olajšave, nižji prispevki v primeru štipendiranja in večja prožnost trga dela. Podjetje s 50 zaposlenimi bi lahko vsako leto čez noč odpustilo enega nemotiviranega zaposlenega, podjetje z 9000 zaposlenimi pa 27.

»To so simbolični, a državotvorni ukrepi,« je dejal Japec Jakopin, eden ustanoviteljev podjetja Seaway. Meni, da bi večja fleksibilnost trga dela nedvomno povečala zaposlenost. »Podjetja bi rada zaposlovala, a si enostavno ne upajo, saj vedo, da presežnih delavcev ne morejo odpustiti,« je poudaril. Tu je tudi problem visokih davčnih obremenitev plač, zaradi katerih podjetja najbolj sposobne kadre le stežka zadržijo v svojih vrstah. Še več, Igor Akrapovič je dejal, da je bilo sedem njegovih inženirjev nedavno tarča »lovcev na kadre«. In to s strani enega od podjetij v tuji lasti, ki je od države dobilo osem milijonov evrov nepovratnih sredstev za ustvarjanje 34 delovnih mest (Hella Saturnus, op. p.). Zato je lahko ponudilo višje plače, pri čemer gre po mnenju podjetnikov za nelojalno konkurenco.

Še večji problem je odseljevanje v tujino, kamor odhajajo mladi in sposobni kadri. »To je nacionalna katastrofa, od katere si država, če ne bo znala tega zajeziti, dolgo ne bo opomogla,« je opozoril Jakopin, ki je govoril z mnogimi Slovenci na tujem in vsi so mu zatrjevali, da bi se vrnili, če bi se razmere uredile. A na to bomo očitno še nekaj časa čakali, kot tudi na tuje vlagatelje. »Čisto vseeno je, kaj govorimo o sebi, pomembno je, kako nas vidijo tujci,« je opozoril Batagelj, ki na žalost ugotavlja, da za tujce trenutno nismo perspektivno okolje za vlaganja. Da bi to postali, bomo morali imeti vlado, ki bo s strukturnimi spremembami iskala dolgoročne rešitve.