Država je lahko učinkovit lastnik, če razume razliko med lastnino in vodenjem

Vodenje konglomerata bo zahtevno

Kraljič opozarja, da bo SDH velik konglomerat, zato bo vodenje še toliko bolj zahtevno. Nadzorni svet mora biti neodvisen, strokoven. Predlog, da se vsakih 20 mesecev menjajo trije nadzorniki, se mu zdi neumen; šlo bo, kot je dejal, za rotacijo »kot pri Titu«. Potrebna je kompetentna in profesionalna uprava, ki naj se ji da smernice, ampak jo potem pusti delati. Izpostavil je tudi vprašanje skupščine holdinga in kontinuitete ob menjavi vlade.

Kraljič pogreša transparentnost, saj se ne ve, na kakšnih kriterijih je bila narejena klasifikacija, poleg tega ni jasno, kako se bodo deleži prenašali.

Javnost ima pravico vedeti, kaj se dogaja

Transparentnost veča odgovornost tistih, ki vladajo, tako v politiki kot v podjetjih, je dejala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Zavzela se je za to, da bi bil SDH podvržen pravilom o dostopu do informacij javnega značaja. »Javnost ima vedno pravico vedeti, kako država upravlja s kapitalskimi naložbami,« je dejala, saj da bo država kot ustanovitelj odgovorna za delovanje holdinga in podjetij ter bo tako z javnim denarjem tudi krila morebitne luknje.

Tudi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je izpostavil transparentnost, saj se bo s prenosom lastništva na holding neposredno lastništvo države spremenilo v posredno, s tem pa se bo zožilo pristojnost računskega sodišča. V takšni obliki po njegovih besedah delovanje ne bo transparentno. Meni tudi, da naložbe za prodajo ne sodijo v SDH, ker bi se morale kupnine nakazovati v proračun.

Rado Bohinc z Univerze na Primorskem se je vprašal o primernosti pravne oblike in opozoril na morebiten konflikt, saj bo holding poleg vloge gospodarske družbe, katere temeljni namen je ustvarjanje dobička, določene naloge opravljal tudi v javnem interesu.

En del zakonodaja, drugi del so ljudje

Irena Prijovič iz Združenja članov nadzornih svetov Slovenije je dejala, da pri kulturi korporativnega upravljanja zakonodaja oz. normativa predstavlja le del, drugi del so ljudje. In Slovenija je odlična, kar se tiče zakonodaje, manjka pa implementacija v praksi, pravi. Po njenem mnenju drugačna organiziranost še ne pomeni boljše prakse.

Pravnik Gorazd Podbevšek je odločevalce pozval, naj že zagotovijo stabilen sistem, da bodo družbe v državni lasti lahko poslovale. »Pri nas se z vsako vlado spremeni sistem,« je dejal. Opozoril je na razmerje med holdingom in odvisnimi družbami ter s tem povezano doseganje strateških ciljev holdinga na eni strani in odvisnih družb na drugi. Sedanji predlog, da bi bil holding le upravljalec, ne lastnik, pa bi pomenil, da ne bo šlo za holding, pravi in dodaja, da naj se, če želimo organ, ustanovi organ, ne družba s pristojnostmi organa.

Miha Juhart z ljubljanske pravne fakultete je opozoril, da je nujna predpostavka za delovanje pravne države, stabilnost zakonodaje. Ta se sicer mora prilagajati, ne sme pa se vsakokrat uvajati sistemskih sprememb. Pri SDH gre za hibrid, pravi in podobno kot Bohinc izpostavlja, da se ne ve, ali gre za osebo javnega ali zasebnega prava.

Zakon o SDH ne rešuje ničesar in je »pravni zmazek«

Tudi Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete je izpostavil nenehne spremembe, od kadrovsko akreditacijskega sveta, prek agencije za upravljanje naložb do SDH. Pravi, da so načrti vsakič bolj ambiciozni, hkrati pa da je kompetentnost, da se naredi pravno in ekonomsko ustrezno rešitev, očitno vsakič manjša. Zakon o SDH ne rešuje ničesar in je »pravni zmazek«, pravi Kovač. Poudarja, da je bilo dosedanje ravnanje z lastnino države takšno, kot da gre za lastnino političnih strank.

Namestnik guvernerja Banke Slovenije Janez Fabijan je navedel podatke o lastništvu države, po katerih je vrednost državnega premoženja ocenjena na osem milijard evrov. Treba je popisati premoženje, izdelati strategijo in določiti kriterije za klasifikacijo naložb, ki naj bodo čim bolj kvantificirani, saj da bo tako nadzor bolj operativen, pravi.

Oblika ni pomembna, vsebina pa

Direktor Združenja bank Slovenije France Arhar je poudaril, da oblika - holding ali kaj drugega - ni pomembna, ampak da se je treba pogovarjati o vsebini. Izpostavil je pomen zaupanja, tako v poslu kot do ljudi, ki opravljajo funkcije. Treba bi se bilo učiti iz napak v preteklosti ter vzpostaviti odgovornost, česar doslej ni bilo, pravi. »Tisti, ki daje mandat, mora vzdrževati disciplino in tudi dajati priznanja. Če ni tega, ne moreš pričakovati reakcije,« je dejal.

Nekdanji član agencije za upravljanje kapitalskih naložb Marko Golob je dejal, da je agencija je bolj enostaven, bolj pregleden, bolj nadzorovan in cenejši način upravljanja premoženja kot SDH. Če bo SDH le upravljalec, ne pa tudi lastnik, bo podoben AUKN, pravi Golob. Opozoril je, da bi bilo treba upravljanje urediti do bližajoče se sezone skupščin, sicer da bo »kaos«.