Davčni utajevalci, ki davka nikoli niso bili pripravljeni plačati, in podjetniki, ki se prebijajo iz dneva v dan ter moledujejo svoje naročnike, med njimi tudi državo, naj jim poravnajo plačilo za pošteno opravljeno delo, imajo od ponedeljka skupno točko. Oboji so se znašli na istem seznamu davčnih neplačnikov. Razlika je, da je pri prvih država odpovedala tako pri nadzoru kot preganjanju njihovih kriminalnih dejanj, pri drugih pa pri ustvarjanju normalnih pogojev poslovanja in zaščiti upnikov.
»Vodstvo in zaposleni v podjetju spoštujemo vse svoje obveznosti, vendar je to postalo nemogoče, ker nasprotna stran, tako pogodbeni partnerji kot sodišča in država, ne upošteva svojih obvez in ne poskrbi za uspešno poslovno okolje, kjer vsi spoštujejo svoje sprejete obveznosti,« je povedal solastnik in direktor podjetja Reflex Robert Krempl.
Nasedli v Stožicah
Uveljavljeno in uspešno podjetje iz Gornje Radgone, ki proizvaja izolacijska, kaljena in lepljena stekla za belo tehniko, gradbeništvo in transport, se je na seznamu davčnih neplačnikov znašlo zaradi več kot milijon evrov visokega dolga. Podjetje posluje že 34 let in ustvari na leto okoli 32 milijonov evrov prihodkov od prodaje doma in v tujini, vsa leta pa je poslovalo z dobičkom, razen lani. Zaradi gospodarske krize in velikega upada gradbenih dejavnosti se jim je med letoma 2008 in 2012 nabralo za 4,65 milijona evrov terjatev do naročnikov, ki so jih bili prisiljeni odpisati. Ta likvidnostni primanjkljaj družbi onemogoča tekoče poravnavanje obveznosti, je pojasnil direktor družbe, ki trenutno zaposluje 303 delavce, 49 manj kot ob koncu lanskega leta. Če ne bi bilo odpisov, bi Reflex, ki tekoče pozitivno posluje, od leta 2008 do avgusta lani ustvaril 5,3 milijona evrov dobička.
Med projekti, pri katerih so delali, a ostali brez plačila, so tudi Stožice, ponos ljubljanskega župana Zorana Jankovića. V družbi so ponosni na končane projekte, trenutno pa izvajajo vrsto novih, doma in v tujini, v skupni vrednosti okoli deset milijonov evrov. Podjetje ima naročila, zmanjšuje stroške in racionalizira poslovanje, ključna pa je pomoč bank in države. Kot je pojasnil Krempl, so vse banke, s katerimi poslujejo, pristopile k reprogramu obveznosti, odlog plačila jim je omogočila tudi davčna uprava. »Brez pomoči, s katero bo podjetje lahko prebrodilo likvidnostno krizo, ki ni nastala po krivdi podjetja, ampak je posledica splošnega gospodarskega položaja in krize v gradbeništvu, je nadaljnje poslovanje družbe ogroženo,« je še pojasnil Krempl, ki verjame, da bo družba nadaljevala uspešen razvoj.
»Pri poslovanju z gradbenimi podjetji smo bili vseskozi zelo previdni in velikih terjatev do propadlih gradbincev nimamo. Nasedli smo pri Dunajskih kristalih, kjer nam dolgujejo več kot dva milijona evrov,« je povedal Branko Terčon, direktor družbe Alukomen. Ta se je na seznamu davčnih dolžnikov znašla v razredu z dolgom od 100.000 do 300.000 evrov, medtem ko sama še vedno čaka na poplačilo del, ki so jih po naročilu ministrstva za zdravje opravili v Dunajskih kristalih – projektu, ki ga je na veliko financirala Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) v večinski lasti države.
Verjeli so, da bo država plačala
Na to, da država končno le poravna plačilo pošteno opravljenega dela, pa ne čaka le Durs, ampak tudi podizvajalci Alukomna. »Naši dolgovi do dobaviteljev so manjši, kot znaša naša terjatev do Dunajskih kristalov,« je povedal Terčon, ki pa krivde ne išče zgolj pri drugih in priznava, da so krivi tudi sami. A ker je bila naročnica država, so verjeli, da bodo za delo poplačani.
Terčon verjame, da se bo to prej ali slej zgodilo. Prej so zaposlovali 90 ljudi, zdaj jih je 30, iščejo pa predvsem posle v tujini. »Nismo obupali. So dnevi, ko bi lahko, a vedno pride kaj naproti,« je optimističen Terčon. Dejal je, da skupaj s svojimi dobavitelji čakajo na plačilo. V prisilno poravnavo Terčon ne verjame, saj je prepričan, da bi tako del dolga zgolj prenesli na nekoga drugega, »ki ni nič kriv«. »Ne zdi se mi pošteno.«
Alukomen je le eno od podjetij, ki so gradila Dunajske kristale, včeraj pa so se znašla na seznamu davčnih dolžnikov in čakajo, da jim država poplača več kot 14 milijonov evrov. In Dunajski kristali, ki jih je podjetje Mabra gradilo za potrebe Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), so le eden od 24 projektov, kjer kot naročnik (ne)posredno nastopa država in v katerih so podizvajalci skupno ostali brez več kot 30 milijonov evrov plačil za opravljena dela. Če je seznam davčnih neplačnikov označen za sramotilni steber, zgodbe podjetij kažejo na to, da je nanj upravičeno postaviti tudi državo.
