Kot so za STA pojasnili na mariborskem sodišču, varščin za ponujeno premoženje ni bilo vplačanih, sicer pa je vsaj Raiffeisen banka za prostore na Barvarski ulici, ki so jih nameravali na dražbi ponuditi že tretjič, še pred dražbo sama predlagala njen preklic. V banki so za STA potrdili, da so podali predlog za odložitev in prestavitev javne dražbe iz poslovnih razlogov, podrobnejših komentarjev pa, da v odprtih postopkih ne dajejo, so še dodali.
Na vprašanje, ali sta banka in mariborska nadškofija morda pred sklenitvijo kakšnega ustreznejšega dogovora, danes za STA niso odgovorili niti na Nadškofiji Maribor. Poslovni prostori v Mariboru so bili tokat na voljo za dobrih 300.000 evrov, na 775.000 evrov pa je bila postavljena izklicna cena za orglarsko delavnico.
Sicer pa se že v petek na mariborskem okrajnem sodišču obeta še bolj zanimiva dražba, na kateri bodo prvič doslej skušali poiskati kupca za sicer nedokončani cerkveni objekt v Koških. Dražba, na kateri je verjetno bolj malo možnosti za uspeh, bo potekala na zahtevo propadlega gradbinca SCT. Objekt je ocenjen na 1,676 milijona evrov, dolg do propadlega gradbinca pa znaša dobrih 665.000 evrov.
Nedokončana cerkev stoji na zemljišču, ki so ga kupili tamkajšnji verniki, mariborska nadškofija pa je po smrti takratnega župnika s podjetjem SCT sklenila poravnavo in mu za poplačilo neplačanih del odstopila nadomestno zemljišče v neposredni bližini cerkve. Do sklenitve dogovora pa nikoli ni prišlo, saj so se banke upnice zaradi finančnih težav nadškofije usedle na zemljišče.
Nadškofija Maribor ima sicer dolgove tudi do drugih upnikov, predvsem bank, med katerimi sta vsaj na hipoteki za samostan Studenice, ki so ga prav tako že dvakrat neuspešno prodajali, vpisani tudi banki BKS in Sparkasse, ki pa v boj za terjatve nista stopili tako odločno.
Oktobra lani se je po zaslugi italijanskega tednika L'Espresso v javnosti pojavilo ugibanje, da naj bi Vatikan preko svoje banke IOR mariborski nadškofiji pomagal s 40 milijoni evrov brezobrestnega posojila za pokrivanje dolga, ki je nastal ob finančnem zlomu družb Zvon ena in dva. Že naslednji dan so v Svetem sedežu takšne informacije odločno zanikali.