Poročevalka na temo ECB Marisa Matias (GUE/NGL) je v uvodu v razpravo izpostavila, da brezposelnost v območju evra stalno narašča, ter se vprašala, kakšne so posledice zelo restriktivnih politik ECB. Del Evropskega parlamenta je kritičen do strogih varčevalnih programov, ki so se jim prisiljene podrediti države, ki zaprosijo za pomoč. "Ne moremo vsega gledati skozi luč varčevanja in s tem povezanih strogih ukrepov," je bila odločna Matiasova, ki je dodala, da prilagoditveni programi niso imeli pravega učinka.
Evropski poslanci so tudi mnenja, da bi morala biti ECB bolj odgovorna demokratično izvoljeni instituciji, kot je parlament. "ECB ne more nadaljevati s svojim delom brez kakršnega koli demokratičnega nadzora. Evropski parlament mora imeti večji vpliv na delovanje ECB. Banka bi morala delati za državljane," je še menila poročevalka.
Draghi je priznal, da je brezposelnost v območju evra dosegla rekordne ravni, še posebej med mladimi. Spomnil je, da ECB pričakuje postopno okrevanje gospodarske aktivnosti območja evra v drugi polovici letošnjega leta, a je ta scenarij odvisen od številnih tveganj.
ECB po besedah Draghija ostaja predana osrednjemu mandatu, ki je zagotavljanje monetarne stabilnosti. Pri tem pa je nujno, da se monetarna politika ECB prenese v nacionalna gospodarstva, česar centralna banka ne more zagotoviti sama. "Tudi vlade morajo opraviti svoje del naloge," je spomnil Draghi.
Trenutno poglabljanje monetarne unije je nujno, še posebej v smeri bančne unije, je še menil Draghi. A samo pravila niso dovolj, bistvena bo tudi njihova pravočasna in odločna izvedba, je poudaril.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn, ki je govoril za Draghijem, je poudaril, da komisija zaupa ECB. Banka je v času krize odigrala "aktivno in pomembno vlogo in je pripomogla k stabilizaciji razmer na trgu in omilitvi tveganj za državne dolgove".
Rehn se je z Draghijem strinjal glede nujnosti bančne unije. "Potrebujemo protiutež vse večji stopnji razdrobljenosti finančnega sektorja," je izpostavil in dodal, da prav to drobljenje zaostruje pridobivanje posojil, s tem pa zavira gospodarsko rast in omejuje gospodarske tokove.
Z Rehnovo pozitivno oceno dela ECB se je strinjala Ildiko Gall-Pelcz (EPP), ki pa je pozvala k bolj uravnoteženi vlogi banke znotraj trojke ter k dolgoročnejšim strategijam. "Pogodbe so zelo jasne, ECB ni odgovorna za brezposelnost, odpis dolga in strukturne reforme. Države, ki niso opravile domače naloge, morajo to popraviti, ne pa kriviti predsednika ECB," pa je menil njen kolega Werner Langen (EPP).
Liem Hoang Ngoc (S&D) je na drugi strani menil, da ECB pri reševanju krize ni bila pasivna, je bila pa ortodoksna. Tudi on se je zavzel za več demokratičnega nadzora nad delovanjem banke. "Valuta in denar sta javno dobro," je spomnil. Ramon Tremosa i Bacells (Alde) pa je poudaril, da monetarne unije ne bo, če ne bo posojil in če bodo mala in srednja podjetja v nekaterih državah morala zapreti vrata, ker ne bodo dobila posojil ali bodo morala zanje plačevati več kot podjetja v drugih državah.
Tudi slovenska evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD) je izrazila zaskrbljenost zaradi nizke sposobnosti in interesa ECB za financiranje realnega gospodarstva in generalne sposobnosti evropskega bančnega sistema za financiranje in podporo malim in srednjim podjetjem in gospodinjstvom. Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) pa je opozorila na populizem, povezan z besedicama "varčevanje" in "rast", ter poudarila, da je to dvoje neizbežno povezano.
Draghi je ob koncu razprave vztrajal, da obstajajo trije možni razlogi, zakaj poslovne banke ne posojajo: ker nimajo denarja, nimajo kapitala ali pa se bojijo posojati, saj jih skrbi, da denarja ne bodo dobile nazaj. "S prvo skrbjo smo se precej ukvarjali, z drugim in tretjim vprašanjem pa se ne moremo, saj to ni naša naloga. Biti moramo jasni, ECB ne more storiti vsega," je bil odločen Draghi.
Fiskalni konsolidaciji se ni mogoče izogniti, jo je pa mogoče ublažiti s povečevanjem produktivnosti, je še poudaril Draghi. Kot dejstvo je ob tem navedel, da ima fiskalna konsolidacija, ki se osredotoča na zmanjšanje potrošnje, za posledico manjše krčenje bruto domačega proizvoda kot konsolidacija, ki se osredotoča na zviševanje davkov.
Evropski parlament bo sicer o resoluciji, ki med drugim poziva k poceni posojilom ECB poslovnim bankam, če te z njim kreditirajo gospodarstva, glasoval v sredo. Predlog resolucije poudarja še, da mora biti ključna prioriteta ECB spodbujanje ustvarjanja novih delovnih mest in gospodarske rasti v EU, saj osredotočanje zgolj na stabilnost cen ne vodi iz krize.