Draghi je v govoru v francoskem spodnjem domu parlamenta poudaril, je bila ECB v boju s krizo zelo aktivna. »Močno smo branili stabilnost članic z evrom in evra, pripravljeni smo znova pomagati, če bo to potrebno,« je dejal in dodal, da denarna politika ECB do nadaljnjega ostaja ohlapna.
Denarna politika ne more ustvariti dejanske gospodarske rasti
Po njegovih besedah se je sicer treba zavedati, da obstajajo meje pri tem, kar lahko denarna politika doseže. Ta namreč na primer ne more ustvariti dejanske gospodarske rasti.
Nekatere države so v preteklosti povečevale zadolženost, da so vzdrževale gospodarsko rast, je pojasnil Draghi in pri tem za primer izpostavil Francijo. Po treh desetletjih trdne rasti, od leta 1980, znaša zadolženost, izražena v deležu bruto domačega proizvoda, več kot 90 odstotkov, gospodarska rast pa se je ustavila.
Prijazno zategovanje pasu
Medtem ko zadolževanje za podpiranje gospodarske rasti ni več vzdržno, morajo države »zategniti pasove«, to pa je treba storiti na način, ki bo »prijazen«, je opozoril Draghi. Po njegovem mnenju se je treba manj zanašati na zviševanje davkov, ki zarežejo v razpoložljive dohodke, več pa morajo države storiti pri strukturnih reformah, kot je npr. pokojninska.
Draghi je sicer izpostavil še pomen krepitve konkurenčnosti, še posebej v državah, kjer plače niso usklajene s produktivnostjo.
Prestrašeni trgi
Spomnimo, da je predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Ben Bernanke minuli teden napovedal, da bi Fed že letos lahko začel postopno umikati ukrepe za povečevanje količine denarja v obtoku, končala pa bi jih lahko prihodnje leto. To je za nekaj dni močno prestrašilo trge.
ECB je v minulih letih prav tako sprejela številne izredne ukrepe za stabilizacijo razmer na finančnih trgih v območju evra in jih tako v luči še vedno slabih gospodarskih razmer v večjem delu stare celine očitno še nekaj časa ne bo umikala.
